Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 92 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2, 3, 4  Naslednja
Avtor Sporočilo
 Naslov prispevka: Junaki slovenske zgodovine
OdgovorObjavljeno: 09 sep 2005, 18:41 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Ta tema je namenjena ljudem, ki so oblikovali slovensko zgodovino, ljudem ki ne smejo biti pozabljeni. Sem spadajo vsi ki so kakorkoli pomembno oblikovali zgodovino našega naroda, ne glede na versko ali politično pripadnost.

Kdo si po vašem mnenju zasluži naziv junak slovenske zgodovine? Napišite njegovo ime, biografijo, dosežke, da ne bo pozabljen in da nam bo vsem vzor, kako biti dober slovenec.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 09 sep 2005, 18:48 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Edvard Kardelj
(Iz Wikipedije)
Edvard Kardelj (psevdonim: Sperans, partizansko ime: Krištof), slovenski politik, učitelj, teoretik, partizan, prvoborec, politik, pisatelj in narodni heroj.
Rojen: 27. januar 1910, Ljubljana, Smrt: 10. februar 1979, Ljubljana.

Leta 1941 je vstopil v NOB, kjer je zasedal najvišje položaje. Bil je tudi član Vrhovnega štaba NOV in POJ.
Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije.

Odlikovanja
• red narodnega heroja
• red junaka socialističnega dela
• red ljudske osvoboditve
• red partizanske zvezde I. stopnje
• red zaslug za ljudstvo I. stopnje
• red bratstva in enotnosti I. stopnje
• red za hrabrost
• partizanska spomenice 1941

še kratka biografija v angleškem jeziku:
http://www.nationmaster.com/encyclopedia/Edvard-Kardelj

Portret Edvarda kardelja in Josipa Broza:http://www.titoville.com/images/tito-in-kardelj.jpg

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 09 sep 2005, 20:46 
Odsoten

Pridružen: 09 sep 2005, 13:25
Prispevkov: 48
iz tvojega opisa pa ne izvemo zakaj nam bi moral biti Edvard Kardelj vzor in kaj je zaslužnega naredil za slovesnki narod?


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 09 sep 2005, 23:12 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 14:26
Prispevkov: 318
Kraj: okolica Ljubljane
nafrucanka napisal/-a:
iz tvojega opisa pa ne izvemo zakaj nam bi moral biti Edvard Kardelj vzor in kaj je zaslužnega naredil za slovesnki narod?


Ja, saj je napisano. Sodeloval je v NOB in bil eden od voditeljev.:wink:

Jaz bi pa glasoval za dr. Jožeta Pučnika, ki je bil doma iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, rojen leta 1932. Kot gimnazijec v Mariboru se je vključil v politično dogajanje, vendar je bil zaradi svojih pogledov že v času gimnazije šikaniran. Kasneje je v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost, sodeloval pa je v literarnih revijah 57 in Perspektive. Zaradi kritičnih člankov je bil obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Že kmalu po izpustitvi je bil že drugič aretiran zaradi članka "O dilemah našega kmetijstva". Obstajajo pričevanja, kako so miličniki prišli ponj kar sredi predavanj in ga na silo odvlekli iz predavalnice. Po prestani kazni mu niso hoteli izdati diplome, zato se je odpravil v Nemčijo in se tam zaposlil v tovarni. Ob delu je študiral družbene vede, kasneje pa je študij zaključil z doktoratom ter deloval kot profesor na univerzi v Lünebergu. Že v osemdesetih letih je sodeloval z Novo revijo, leta 1989 pa se je odločil za predčasno upokojitev ter vrnitev v Slovenijo. Postal je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in kasneje Demosa. Bil je glavni pobudnik demokratičnih sprememb ter osamosvojitve Slovenije. Leta 1992, ko je bila izvoljena prehodna Drnovškova vlada, je bil v njej podpredsednik, po volitvah pa je postal poslanec v državnem zboru. Leta 1996 se je politično upokojil, že tri leta prej pa je odstopil kot predsednik SDS. Kasneje je sodeloval le še v civilni družbi, zlasti v krogu Nove revije. Umrl je januarja leta 2003.

_________________
"Zlobi se lahko upreš, ljubezni se ne moreš."
(Tonino Lasconi)
http://www.delo.si/blog/agent/


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 09:18 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 10:22
Prispevkov: 97
Kraj: Primorska
EdvardKardelj napisal/-a:
Edvard Kardelj


Edvard Kardelj malo drugače:

Edvard Kardelj – Sperans (kasneje Krištof) (1910 – 1979), predvojni učitelj in eden vodilnih ideologov KPJ je svojimi pismi in navodili spodbujal k umorom vseh, ki partiji niso bili po volji. Po vojni iniciator samoupravnega umotvora, nekaj časa zunanji minister FLRJ, podpredsednik izvršnega sveta in predsednik Skupščine. Ko je umrl, so razglasili tridnevno žalovanje.


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 10:25 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Amadeus napisal/-a:
EdvardKardelj napisal/-a:
Edvard Kardelj


Edvard Kardelj malo drugače:

Edvard Kardelj – Sperans (kasneje Krištof) (1910 – 1979), predvojni učitelj in eden vodilnih ideologov KPJ je svojimi pismi in navodili spodbujal k umorom vseh, ki partiji niso bili po volji. Po vojni iniciator samoupravnega umotvora, nekaj časa zunanji minister FLRJ, podpredsednik izvršnega sveta in predsednik Skupščine. Ko je umrl, so razglasili tridnevno žalovanje.


Namesto da blatiš ime prvoborca za svobodo Edvarda Kardelja, raje objavi svoj predlog za junaka slovenske zgodovine.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 10:40 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 10 sep 2005, 10:25
Prispevkov: 499
Kraj: Jezusovo srce
Ja, na Slomska smo pa cisto pozabili! :)

Rodovnik, kratek zivljenjepis, knjige, pesmi, pridige, postopek beatifikacije... :arrow: http://www.rkc.si/slomsek/

Kratek zivljenjepis in glavni podatki :arrow: http://www.catholic-forum.com/saints/saintaed.htm

:rozica:

_________________
Vse premorem v njem, ki mi daje moč.
(Flp4,13)


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 21:46 
Odsoten

Pridružen: 09 sep 2005, 13:25
Prispevkov: 48
EdvardKardelj, lepo bi te prosila če mi odgovoriš na moj zgornji post. Že v naprej hvala!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 23:44 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
nafrucanka napisal/-a:
iz tvojega opisa pa ne izvemo zakaj nam bi moral biti Edvard Kardelj vzor in kaj je zaslužnega naredil za slovesnki narod?


- Eden od ustanovnih članov NOB
- Podpredsednik prve Jugoslovanske medvojne in povojne vlade
- Minister za zunanje zadeve SFRJ
- Podpredsednik zveznega izvršnega sveta
- Predsednik zveznega parlamenta
- Vodilni jugoslovanski marksistični ideolog; avtor pomembnih del na področju politične teorije (razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Okviri razvoja sistema socialističnega samoupravljanja...)
- Kardelj je bil eden najzaslužnejših, da se je Jugoslavija uprla trdi obliki sovjetskega socializma in izvajala svoj demokratični samoupravni socializem.
- Dosmrtni član predsedstva SFRJ, tesen sodelavec in prijatelj Josipa Broza-Tita.
- Član SAZU

Odlikovanja
• red narodnega heroja
• red junaka socialističnega dela
• red ljudske osvoboditve
• red partizanske zvezde I. stopnje
• red zaslug za ljudstvo I. stopnje
• red bratstva in enotnosti I. stopnje
• red za hrabrost
• partizanska spomenice 1941


Na kratko, Kardelj je bil eden najuspešnejših in najvplivnejših slovenskih politikov in političnih teoretikov. Z njim se lahko primerja edino še Dr. Anton korošec, pa še to le na političnem, ne pa tudi akademskem področju. Igral je pomemno vlogo pri organizaciji in vodenju upora proti fašističnim silam okupatorskih armad ter njihovim slovenskim podanikom. Bil je eden od ključnih voditeljev povojne oblasti, ki je zagotovile vsaj večinsko preživetje Slovenije, navkljub Italjanskim ozemeljskim težnjam, ki bi se jim slovenija sama težko zoperstavila. Skratka eden najpomembnejših tvorcev slovenske državnosti.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 10 sep 2005, 23:58 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Še ena velikan slovenske preteklosti:



Primož Trubar (1508-1586), začetnik slovenskega knjižnega jezika in naš prvi pisatelj. Rodil se je na Rašici. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, pri škofu Bonomu v Trstu in na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen za duhovnika. Služboval je v več slovenskih krajih (Loka pri Zidanem Mostu, Laško, Celje, Ljubljana) in navdušeno ter prepričevalno deloval v smislu verske reformacije. Leta 1547 je moral v izgnanstvo v Nemčijo. Najprej je živel v Nürnbergu, nato pa kot pridigar v Rothenburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo prvo Trubarjevo delo in prva slovenska knjiga Katekizem. Sočasno z njim je izšla knjižica Abecedarij - kajti kdo bo bral katekizem, če ne pozna črk?

Z njima se začenja zgodovina slovenskega slovstva; vse poprej so le redki, osamljeni rokopisi. Protestanti so razmahnili pravo proizvodnjo slovenskega tiska, resda pretežno nabožnega, vendar za širitev jezikovne izrazitosti pa tudi duhovne razgledanosti - ni treba pozabiti, da so se protestantske verske reforme vzdignile tudi zoper srednjeveško duhovno ozkost! - izjemno dragocenega in za slovenski kulturni razvoj daljnosežnega.

Leta 1553 je postal pastor v Kemptenu. Pomembno je leto 1555, ko je sprejel ozirom uvedel latinsko pisavo in vpeljal posebna znamenja za šumnike. Leta 1561 so ga kranjski deželni stanovi poklicali v Ljubljano, a se je še isto leto vrnil nazaj v Urach, kjer je imel župnijo in vodil tudi Ungnadovo tiskarno. Med letoma 1561 in 1565 je bil s krajšim presledkom superintendant v Ljubljani, kjer je uredil protestantsko cerkev in leta leta 1564 izdal Slovensko cerkovno ordningo. Leta 1565 je bil ponovno izgnan: nekaj časa je župnikoval v Lauffenu na Würtemberškem in nato do smrti v Derendingenu.

Primož Trubar je dokazal, da je naš narod sposoben enakopravno živeti v družbi kulturnih narodov Evrope. Z njim je dobila reformacija tudi narodnostne oblikovalne prvine. Objavil je 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. Za osnovo slovenskega knjižnega jezika je po novih ugotovitvah izbral ljubljanski mestni govor, po starejših pa domače dolenjsko narečje. Njegov slog je krepak, nazoren, včasih šegav in retoričen.

vir:http://www.geocities.com/jamnikjanez/trubar.htm

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 11 sep 2005, 11:21 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 17:45
Prispevkov: 98
Ojla!

Zame je velikan slovenske zgodovine, France Prešeren, matija Čop in vsi kreatorji Kranjske Čbelce. Kajti ravno on so se uprli avstriskemu manipuliranju z našom jezikom in našim mišljenjem, kjer so s svojo cenzuro želeli preprečiti narodno zavedanje. Bili so veliki narodni buditelji.
Edino, pri čemer jih lahko pokaramo je bila prevelika romantična gledanost na zgodovino in s tem umeščevanje slovenskega naroda v čas, ko narodi niti še obstajali niso (Karantanija, in tako naprej).

Enako pohvalni so slovenski razsvetljenci Žiga Zois, Tomaž LInhart, Valentin Vodnik,... Čeprav tudi za njih velja da so si nekoliko prikrajali zgodovino, kar pa je za ideologe in narodne buditelje dokaj normalno, pričakovano in zato tudi sprejemljivo.

PS
Se pa strinjam tudi z ostaslimi glede Trubarja, Slomska, ampak nisem zelel se enkrat napisati istih stvari, ki ste jig ze drugi.

Le pri Kardelju in Pučniku bi bil bolj previden in jih ne bi prevec povdarjal, pac pa bi raje pocakal nekaj desetletij, da se custveno misljenje umiri in da zgodovina in zgodovinarji izluscijo resnico. Obadva sta namrec, po mojem mnenju, se veliko premlada, da bi mi lahko govorili o tem kaj pomenita za nas narod. Pravo zgodovino pisejo namrec zgodovinarji, ki niso vpleteni v cas dogajanja.

_________________
Alea iacta est.


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 11 sep 2005, 14:21 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 10 sep 2005, 10:25
Prispevkov: 499
Kraj: Jezusovo srce
:idea: Predlagam se nase svetniske kandidate: skofa Gnidovca, Friderika Baraga, Antona Vovka in Alojza Grozdeta ter Cvetano Priol...
Sem se koga izpustila? Zna kdo kaj vec povedati o njih?[/url]

_________________
Vse premorem v njem, ki mi daje moč.
(Flp4,13)


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 11 sep 2005, 14:47 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 14:26
Prispevkov: 318
Kraj: okolica Ljubljane
No, pa še eno sliko tovariša Kardelja:
Slika

Pa še ena, na kateri sta skupaj "Edo" in "Joža":
Slika

_________________
"Zlobi se lahko upreš, ljubezni se ne moreš."
(Tonino Lasconi)
http://www.delo.si/blog/agent/


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 11 sep 2005, 19:10 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 19:55
Prispevkov: 37
Eden od velikanov slovenske zgodovine je tudi Rudolf Maister (1874 - 1934). Bil je slovenski general in komandant jugoslovanske vojske na plebiscitnem ozemlju, kjer je slovencem v boju za severno mejo (po razpadu avstroogrske) pridobil lep kos ozemlja (ki sicer pripadalo nam) in prevzel oblast v Mariboru.
Poleg tega pa je bil tudi pesnik.

Mislim, da je bil Maister zares "majstr" in da je eden izmed redkih tako "brez-madežnih" in zaslužnih slovenskih vojaških osebnosti (če izvzamemo boj proti turkom).

_________________
"Ne pozabi, Bog te ima noro rad!" (Matej)


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 11 sep 2005, 19:16 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
volkec napisal/-a:
Eden od velikanov slovenske zgodovine je tudi Rudolf Maister (1874 - 1934). Bil je slovenski general in komandant jugoslovanske vojske na plebiscitnem ozemlju, kjer je slovencem v boju za severno mejo (po razpadu avstroogrske) pridobil lep kos ozemlja (ki sicer pripadalo nam) in prevzel oblast v Mariboru.
Poleg tega pa je bil tudi pesnik.

Mislim, da je bil Maister zares "majstr" in da je eden izmed redkih tako "brez-madežnih" in zaslužnih slovenskih vojaških osebnosti (če izvzamemo boj proti turkom).


Res je, Maister je bil eden največjih slovencev. Poleg njega bi izpostavil tudi majorja Antona Lavriča, ki je skupaj z majstrom osvobajal Koroško.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 12 sep 2005, 12:47 
Odsoten

Pridružen: 08 sep 2005, 08:58
Prispevkov: 140
glasujem kar za vse naštete. No z izjemo vrlega narodnega heroja in dosmrtnega člana ne vem česa vsega. Ne rečem, da ni bil pomemben, ni pa ravno naredil kaj koristnega za slovenski narod.

Če že predlagam svoje kandidate, dodajam na lestvico
-Jakoba Aljaža: župnika v Dovjem, ki je odkupil vrh Triglava in ga na ta način ohranil Slovencem.
-ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Kot prvo je veliko naredil za samo mesto. Po drugi strani pa tudi za Slovenijo, ko je ob prihodu Italijanov v Ljubljano ovit v slovensko zastavo iz protesta skočil v Ljubljanico in to pri starosti čez 90 let. Če imajo Čehi svojega Jana Palacha, imamo mi Hribarja, čeprav se o tem njegovem dejanju ne ve veliko.
Janeza Vajkarda Valvasorja: če ste brali njegovo Slavo Vojvodine Kranjske, se vam verjetno zdi čudno, da je vreden samo 20 tolarjev ;)

pa lep dan!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 13 sep 2005, 09:57 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Jurij Vega

Življenje in delo

Vega se je rodil v revni kmečki družini polgruntarja Jerneja Vehe. Tja se je iz bližnje Sv. Trojice preselil njegov ded. Njegov oče je umrl, ko je bilo Juriju šest let. Osnovno znanje si je pridobil pri domačem duhovniku in v Moravčah. Ko je dopolnil 13. let, je leta 1767 začel obiskovati 6. letne jezuitske nižje študije (»gimnazijo«) v Ljubljani. Jezuiti so prav v njegovem času začeli v zadnjih dveh humanitetnih letnikih dajati večji pomen matematično naravoslovnim predmetom. Vega ju je obiskoval leta 1772 in 1773. Poleg matematike in naravoslovnih znanosti so bili predmeti, ki jih je Vega poslušal: latinščina, grščina, religija, nemščina, zgodovina, geografija.

Po končani gimnaziji je Vega dve leti od 1774 do 1775 študiral še filozofijo na liceju v Ljubljani. Dveletni filozofski študij je takrat imel stolice za filozofijo, matematiko in fiziko. Leta 1775 je Vega z odličnim uspehom končal študij filozofije na liceju skupaj s Kranjcema F. Poglajenom in M. Kalanom. Po koncu študija se je Vega med 1775 in 1780 zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici. Domnevamo, da je sodeloval z nekdanjim jezuitom Gruberjem pri zasnovi kanala med Gradom in Golovcem. Seznam vprašanj obširnega izpita Tentamen philosophicum se je ohranil in je dostopen v Matematični knjižnici v Ljubljani. Področja, s katerih so bili problemi pri izpitu, so bila: logika, algebra, metafizika, geometrija, trigonometrija, geodezija, stereometrija, geometrija krivulj, balistika in splošna in posebna fizika.

Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika. Vega je napisal učbenik v štirih knjigah Predavanja o matematiki (Vorlesungen über die Mathematik). Prvi del je izšel leta 1782, drugi del 1784, tretji 1788 in četrti leta 1800. Njegovi učbeniki so vsebovali zanimive tabele. V drugem delu lahko najdemo izraze v zaprti obliki za sinuse mnogokratnikov 3. stopnje. Zapisani so v preprostih oblikah, s katerimi je lahko računati.

Leta 1781 se je Vega zavzemal za vpeljavo metrskega sistema v avstrijski habsburški monarhiji. Njegova zamisel ni prodrla in so jo uvedli šele kasneje leta 1871 za časa Franca Jožefa I..

Leta 1785 je pismeno zaprosil velikega mojstra brona Ignaza von Borna za sprejem v prostozidarsko ložo Zur wahren Eintracht. Usoda njegove prošnje ni znana, saj je Jožef II. kmalu zatem prepovedal tajne družbe.

Leta 1786 je Vega prevzel profesuro na posebnem novoustanovljenem bombardirskem oddelku najboljših topničarjev avstrijskega poljskega topništva.

Leta 1787 se je poročil z malo plemkinjo Jožefo Swoboda (1771-1800) iz Budejovic na Češkem. Imela sta tri otroke.

Vega je napisal vsaj šest znanstvenih člankov.

20. avgusta 1789 je Vega dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število π na 140 (137) decimalk. Ta račun je predložil petrograjski akademiji v knjižici V. razprava, kjer je s svojo metodo našel v poprejšnjem de Lagnyjevem (1660-1734) izračunu iz leta 1719 127 decimalk napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo. Njegov članek je akademija izdala šele šest let pozneje leta 1795. Vega je izpopolnil Machinovo enačbo iz 1706:

Slika

s svojo enačbo, ki je enaka Eulerjevi iz 1755:


Slika

in, ki hitreje konvergira kot Machinova enačba. Dobljen rezultat je preveril s podobno Huttonovo enačbo:

Slika

Leta 1800 je na Dunaju izšla razprava Poskus razkriti neko skrivnost v znanem nauku splošne gravitacije. Ta razprava je bila posvečena Albertu Saksonskemu, ki je pozneje Vego predlagal za viteški križec reda Marije Terezije. Obravnaval je »premočrtno centralno gibanje« telesa brez začetne hitrosti, ki pod vplivom gravitacijske sile, obratno sorazmerne s kvadratom razdalje, neovirano prileti v samo središče Zemlje. Razprava se navezuje na III. del matematičnih predavanj, kjer je Vega zapisal, da bo telo priletelo v središče z neskončno veliko hitrostjo in bo tam obtičalo s hitrostjo nič. Temu problemu je leta 1788 posvetil celo poglavje. Opisal je prosti pad telesa s površine proti središču Zemlje, če ni zračnega upora. Ugotovil je, da tir takšnega telesa ni parabola, temveč elipsa z najbolj oddaljenim goriščem v središču Zemlje. Takšna elipsa ima veliko ekscentričnost, kar ji daje videz parabole. Kakšno je nadaljnje gibanje telesa, se je vprašal Vega? Euler je v Scientia Motus menil, da se gibanje nadaljuje po zelo sploščeni elipsi s središčem Zemlje kot goriščem, zato se telo vrne, od koder je priletelo. Po Vegi Euler ni imel prav, saj telo v središču Zemlje izgubi vse gibanje, hitrost pa se mu poveča do neskončnosti. Po Francozu Simonu L'Huilierju (1750-1840), prejemniku nagrade pruske akademije znanosti leta 1786, neskončno velike in neskončno majhne količine niso možne in zato telo sploh ne more prileteti do središča Zemlje. V Dodatku k III. delu matematičnih predavanj iz leta 1790 je Vega predlagal spremembo Newtonovega splošnega gravitacijskega zakona, da bi odpravil težave pri računu prostega pada telesa skozi središče Zemlje. Ugotavljal je, da premočrtno centralno gibanje določa nek drug izrek centralne sile. Telo se ves čas vzdiguje nad središčem v dani smeri, tako med oddaljevanjem v nasprotni smeri, kot med vračanjem v izhodišče. Telo premočrtno niha na obeh straneh središča pod vplivom centralne sile. Pri enakih oddaljenostih od središča ima enako hitrost, saj je pospešek centralne sile funkcija potence oddaljenosti od središča. Potenca ima lahko cel ali racionalen, pozitiven ali negativen eksponent. Pri tem se je skliceval na delo profesorja Hindenburga, objavljeno v Leipziškem časopisu za čisto in uporabno matematiko. Leta 1800 je to zamisel opustil.

Odkril je računsko napako v svoji razpravi iz leta 1788 in dobil nov rezultat, po katerem telo leti skozi središče zemlje do razdalje, iz katere je vanj priletelo. Leta 1801 je dal na Dunaju natisniti latinsko delo Razprava o določitvi mase (masah) in razdalj nebesnih teles v Astronomskih Ephemeridah. Delo so natisnili tudi kot separat na 14. straneh. Na strani 15 in 16 je bil dodan popis njegovih dotedanjih del, vključno z najnovejšim. Vegova razprava je temeljila na drugi francoski izdaji Laplacovega Exposition du sisteme du monde. Poleg planetov je Vega izračunal tudi mase in oddaljenosti njihovih satelitov.

Čeprav je Vega s svojimi logaritmi zaslovel predvsem kot matematik, je bil večji del njegovih razprav in učbenikov posvečenih fiziki. Njegova dela v fiziki zajemajo vsa področja mehanike, predvsem teorijo gravitacije in z njo povezano astronomijo. Njegova fizika se tesno navezuje na licejska predavanja njegovega profesorja Schoettla. V zrelih letih ni bistveno spremenil svojih zamisli, ki jih je sprejel kot študent v Ljubljani. Zaradi prekinitve visokošolskega pouka fizike v Ljubljani med letom 1784 in 24. aprilom 1788 ter v 19. stoletju, Ljubljana pred drugo polovico 20. stoletja ni več obnovila kakovosti pouka fizike iz časa Vegovega študija.

Neredno življenje aktivnega vojaka je znanstveniku Vegi pogosto onemogočalo uporabo potrebnih virov, predvsem med 1789 in 1798. Kjub temu je objavil 17 matematičnih, fizikalnih in astronomskih del v več ponatisih, ki so mu prinesle sloves tudi zunaj avstrijskih meja.

Leta 1794 je postal dopisni član Velikobritanske kraljeve znanstvene družbe v Göttingenu, 1797 član akademije v Mainzu, 1798 član Fizikalno matematične družbe v Erfurtu, 1800 pa član Kraljeve družbe znanosti v Pragi in akademije v Berlinu. Po najvišjem vojaškem odlikovanju za zasluge je 22. avgusta 1800 dobil dedni baronski naslov in čin podpolkovnika.

Svoja zadnja leta je preživel na Dunaju. Septembra 1802 so ga začeli pogrešati. Po nekaj dnevih iskanja so njegovo truplo našli v Donavi pri Dunaju. Policijsko poročilo je zaključilo, da se je zgodila nesreča. Vendar resnični vzrok smrti ostaja nepojasnjen.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 15 sep 2005, 20:44 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 21:41
Prispevkov: 1453
Kraj: severna Primorska
Amadeus napisal/-a:
EdvardKardelj napisal/-a:
Edvard Kardelj


Edvard Kardelj malo drugače:

Edvard Kardelj – Sperans (kasneje Krištof) (1910 – 1979), predvojni učitelj in eden vodilnih ideologov KPJ je svojimi pismi in navodili spodbujal k umorom vseh, ki partiji niso bili po volji. Po vojni iniciator samoupravnega umotvora, nekaj časa zunanji minister FLRJ, podpredsednik izvršnega sveta in predsednik Skupščine. Ko je umrl, so razglasili tridnevno žalovanje.


ja Kardelj definitivno ni bil ravno angelček :angel3:

jaz bi naš naslov od faksa ( Kardeljeva ploščad) čimpej preimenoval

_________________
Always look on the bright side of life


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 15 sep 2005, 20:54 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 21:41
Prispevkov: 1453
Kraj: severna Primorska
volkec napisal/-a:
Eden od velikanov slovenske zgodovine je tudi Rudolf Maister (1874 - 1934). Bil je slovenski general in komandant jugoslovanske vojske na plebiscitnem ozemlju, kjer je slovencem v boju za severno mejo (po razpadu avstroogrske) pridobil lep kos ozemlja (ki sicer pripadalo nam) in prevzel oblast v Mariboru.
Poleg tega pa je bil tudi pesnik.

Mislim, da je bil Maister zares "majstr" in da je eden izmed redkih tako "brez-madežnih" in zaslužnih slovenskih vojaških osebnosti (če izvzamemo boj proti turkom).


Jaz imam enako mnenje.
Imam občutek da se včasih v naših zgodovinskih učbenikih kar malo podcenjuje pomembnost prvih let po prvi svetovni vojni. Je že res da smo po krivici izgubili Primorsko in Koroško ampak za to, da imamo danes svojo državo, so bili takratni dogodki izredno pomembni.
Bilo je pomembno da smo takrat pridobili pod naš nadzor vsaj "zaplato" našega ozemlja ki smo ga nato lahko kasneje vključili v državo ki smo jo osnovali skupaj s Hrvati in Srbi . Da smo zavarovali vsaj košček. Da smo dobili vsaj še eno mestece(mb), ker, če ne bi imeli le eno mestece (lj)
in vasice.
Sej to pa gotovo že veste da so Avstrjici imeli načrte zasesti ozemlje vse do Zidanega Mosta. In če bi se to zgodilo kaj bi bilo potem? adijo sanje o Slovenski državi....
Maister je na nek način tudi slovensko Štajersko izključil iz pogajanj (referendumi). Ne smemo pozabiti da je bilo tudi na slovenskem štajerskem v mestih kar nekaj Nemcev ki bi na vsak način hoteli pod Avstrijo.

tako da kljub širokemu izboru (Prešeren, Tavčar, Cankar, Plečnik, Kardelja ni med njimi!) dam glas Rudolfu Maistru.

_________________
Always look on the bright side of life


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 15 sep 2005, 21:00 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:03
Prispevkov: 87
Kraj: Brioni
Vsi ki imate toliko proti Kardelju malo pomislite kaj bi bilo, če ljudje kot je bil Kardelj ne bi organizirali in vodili oboroženega odpora proti okupatorju. Po vojni bi Italija dobila znatno večji kos slovenskega ozemlja kot ga je sicer. Kardelj je na nek način v drugi vojni opravljal podobno funkcijo kot Maister v prvi.

_________________
Za domovino, s Titom naprej!


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 16 sep 2005, 09:28 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 09:38
Prispevkov: 1306
Kolikor vem, je Kardelj tudi v veliki meri tvorec ustave iz leta 1974, i je dala pravno osnovo za odcepitev Slovenije in preoblikovanje v samostojno državo. Kolikor tudi vem, je kardelj tudi tvorec gospodarskih reform, ki so že v 70-ih letih omogočile ppočasen pritok tujega kapitala v gospodarstvo, izdelovanje zahodnih licenčnih izdelkov, in dokončno preoblikovanje iz družbenega v zasebni kapital (kar mu sicer ne štejem ravno v plus).


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 16 sep 2005, 12:58 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 11:10
Prispevkov: 233
Boom napisal/-a:
Kolikor vem, je Kardelj tudi v veliki meri tvorec ustave iz leta 1974, i je dala pravno osnovo za odcepitev Slovenije in preoblikovanje v samostojno državo. Kolikor tudi vem, je kardelj tudi tvorec gospodarskih reform, ki so že v 70-ih letih omogočile ppočasen pritok tujega kapitala v gospodarstvo, izdelovanje zahodnih licenčnih izdelkov, in dokončno preoblikovanje iz družbenega v zasebni kapital (kar mu sicer ne štejem ravno v plus).


Tole je pa mal preveč... clo za neke kao simpatizerje prejšnjega režima. Bil je tvorec gospodarskih reform, ki so privedle do krize oskrbe z naftnimi derivati (parne-neparne) številke, do monstrumske inflacije in sesutja gospodarskega sistema v drugi polovici osemdesetih.

Pa ne smemo pozabit na njegovo korenspondenco s Kidričem med vojno. Tip, ki je na papir spravil take besede pač ne more biti slovencem v ponos.


Maistrov major je Adolf Lavrič in ne Anton, da ne bi bil kdo pameten. Je pa res tragična figura, saj je naredil samomor, ko so bili slovenski vojaki in častniki po združitvi s kraljevino Srbijo potisnjeni vstran in so jim tujci (neslovenci) odrekali zasluge za ohranitev maribora z zaledjem slovenskega.

Jaz bi izpostavil še poklovnika Vahunika, ki je bil vojaški ataše Kraljevine Jugoslavije v Berlinu in je vladi v Beograd pravočasno sporočil natančen datum napada sil osi na Jugoslavijo. S tem ga lahko uvrščamo med najuspešnejše slovenske obveščevalce, res je da o podobnih tičih iz osamosvojitvene vojne še ne vemo nič... :)


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka: Re: Junaki slovenske zgodovine
OdgovorObjavljeno: 19 sep 2005, 12:24 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 19 sep 2005, 11:11
Prispevkov: 210
JOSIP BROZ TITO slovenske matere sin je car med carji...v času njegovega predcedovanja SFRJ je obvladoval vse strani svetovne politike...znal je reči ne SZ in vzeti od ZDA zraven pa se je domislil NEUVRŠČENIH :lol:


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka: Re: Junaki slovenske zgodovine
OdgovorObjavljeno: 19 sep 2005, 12:44 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 14:26
Prispevkov: 318
Kraj: okolica Ljubljane
davit napisal/-a:
JOSIP BROZ TITO slovenske matere sin je car med carji...v času njegovega predcedovanja SFRJ je obvladoval vse strani svetovne politike...znal je reči ne SZ in vzeti od ZDA zraven pa se je domislil NEUVRŠČENIH :lol:


Zanimivo, ampak menda Tito nikoli ni spregovoril niti ene slovenske besede. Tudi tedaj, ko je obiskal Slovenijo...

_________________
"Zlobi se lahko upreš, ljubezni se ne moreš."
(Tonino Lasconi)
http://www.delo.si/blog/agent/


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka: Re: Junaki slovenske zgodovine
OdgovorObjavljeno: 19 sep 2005, 13:05 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 19 sep 2005, 11:11
Prispevkov: 210
Agent napisal/-a:
davit napisal/-a:
JOSIP BROZ TITO slovenske matere sin je car med carji...v času njegovega predcedovanja SFRJ je obvladoval vse strani svetovne politike...znal je reči ne SZ in vzeti od ZDA zraven pa se je domislil NEUVRŠČENIH :lol:


Zanimivo, ampak menda Tito nikoli ni spregovoril niti ene slovenske besede. Tudi tedaj, ko je obiskal Slovenijo...


ja in...? :oops:


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka: Re: Junaki slovenske zgodovine
OdgovorObjavljeno: 23 sep 2005, 18:27 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 21:41
Prispevkov: 1453
Kraj: severna Primorska
davit napisal/-a:
Agent napisal/-a:
davit napisal/-a:
JOSIP BROZ TITO slovenske matere sin je car med carji...v času njegovega predcedovanja SFRJ je obvladoval vse strani svetovne politike...znal je reči ne SZ in vzeti od ZDA zraven pa se je domislil NEUVRŠČENIH :lol:


Zanimivo, ampak menda Tito nikoli ni spregovoril niti ene slovenske besede. Tudi tedaj, ko je obiskal Slovenijo...


ja in...? :oops:


Jaz dvomim da se je sam sploh kaj čutil Slovenca. In potem naj bi bil jaz zaradi njega ponosen?!? Kar neki..... :roll: No,jaz ga že zato ne cenim kaj dosti, ker je bil diktator.......
Pa tudi ljudje bi morali o njem razmišljati bolj realno in ne ideološko. Kot da folk še vedno živi v nekem namišljenem idealnem svetu.... kriza.... :evil:

_________________
Always look on the bright side of life


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 23 sep 2005, 18:44 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 18:09
Prispevkov: 116
Eh, saj večina ga ne poveličuje. (Upam) Sam nekateri zbujajo pozornost tako, da pišejo TITO JE CAR po forumih... torej jih moramo pomilovati in ne obstojati... :roll:

_________________
LP,

KoMar ("Markec" iz starega foruma)


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 23 sep 2005, 20:45 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 07 sep 2005, 19:28
Prispevkov: 706
Za naftno krizo okrog leta 80 je v veliki meri kriva vojna Irak-Iran, tukaj pa BMHO Kardelj ni imel veliko zraven.

_________________
How much reverence can you have for a Supreme Being who finds it necessary to include such phenomena as phlegm and tooth decay in His divine system of Creation?


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 27 sep 2005, 14:53 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 19 sep 2005, 11:11
Prispevkov: 210
Boom napisal/-a:
Kolikor vem, je Kardelj tudi v veliki meri tvorec ustave iz leta 1974, i je dala pravno osnovo za odcepitev Slovenije in preoblikovanje v samostojno državo. Kolikor tudi vem, je kardelj tudi tvorec gospodarskih reform, ki so že v 70-ih letih omogočile ppočasen pritok tujega kapitala v gospodarstvo, izdelovanje zahodnih licenčnih izdelkov, in dokončno preoblikovanje iz družbenega v zasebni kapital (kar mu sicer ne štejem ravno v plus).


Kar storiš dobrega je dobro, kar storiš slabega je slabo in za oboje si odgovoren. Cilja pa vendarle naj ne bi posvečeval sredstva.


Na vrh
 Profil  
 
 Naslov prispevka:
OdgovorObjavljeno: 28 sep 2005, 10:05 
Odsoten
Uporabniški avatar

Pridružen: 08 sep 2005, 21:41
Prispevkov: 1453
Kraj: severna Primorska
Kaj pa Milan Kučan? Heroj med heroji!!! :D

_________________
Always look on the bright side of life


Na vrh
 Profil  
 
Prikaži prispevke prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 92 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2, 3, 4  Naslednja

Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov


Ne morete pisati prispevkov v temi
Ne morete odgovarjati na teme v forumu
Ne morete urejati prispevkov v temi
Ne morete brisati vaših prispevkov forumu
Ne morete dodati priponk prispevkom

Išči za:
Pojdi na:  



Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti