Darja Justinek | sreda, 25 julij 2007

16-letnica svoje bolečine ni znala razrešiti drugače, kot da je zarezala v svoje telo. Zdaj s tem početjem ne more odnehati. Bo sčasoma vendarle minilo ali potrebuje pomoč strokovnjaka?

Živjo!

Dolgi rokavi sredi poletja, neumni izgovori, da se izogniš družbi, ki veselo drvi na bazen ... del mojega vsakdana. Vem, da je bil ta problem že izpostavljen, vendar vseeno.

Pred malo več kot pol leta se je začelo ... Čutila sem tesnobo, praznino, kakor da bi se počasi razblinjala ... Enkrat pa sem imela dovolj ... zarezala sem in praznine ni bilo več ... lahko sem čutila … kot da bi bolečina odtekla iz mene. To je postalo del mene, ne morem nehati, ker ne znam, režem se, ker se sovražim, sovražim se zato, ker se režem ... Začarani krog, kjer sem se nekako izgubila; še preden se do konca poberem, že padem na tla. Je možno, da to preprosto mine? Ker to ni stvar, o kateri bi razpravljala, niti s tistimi ljudmi ne, ki so mi najbližje.

 

Sprašujem se, kdo je tvoj najbližji; sprašujem se, le kakšni so ti tvoji najbljižji, da te ne opazijo? Kje se je izgubila ljubezen tvojih najbljižjih, tista, ki naj bi jo prejel vsak otrok, da lahko odraste v srečnega človeka.  Nekdo je tu zatajil, le kdo? Zanimivo, ali ne? Jaz se sprašujem namesto tebe. Ti se očitno ne sprašuješ več, ker te je praznina preglasila. Ja, res je, praznino je najtežje premagati, lažje jo je rezati. Mene boli, ko ti pišem, ker čutim, kako velik je tvoj prazen prostor, kako brezkončna je tvoja praznina. Sedaj postajam pa še jezna, celo več, besna sem na tistega, ki te je pustil na cedilu. 

Pojdiva na začetek, na izvor tvoje praznine in tesnobe. Začelo se je pred pol leta, pa se sprašujem, kaj se je zgodilo, kateri dogodek je tako močno zarezal v tvoje življenje, morda jih je bilo več, da je povzročil tako močna čutenja in nato praznino ter sovraštvo? Kritičen pogled na sebe, na telo, ki se razvija in pa občutja praznine in tesnobe so možna v času odraščanja, vendar ne v taki meri, da jih je potrebno preganjati z nožem. Sprašuješ me, če to preprosto mine? Nobena zadeva ni preprosta, posebno še, če je globoko zasidrana v nas samih. Bolečini in sovraštvu, ki sta omrežila tvojo dušo in telo je potrebno najti vzrok. Kadar se nam zgodijo hude zadeve, se naša duša brani tako, da potlači spomine in dogodke, ki so boleči v nezavedno in od tam kriči na pomoč na različne načine. Eden od načinov hrepenjenja po pomoči je ta, ki se dogaja tebi.  Nujno potrebuješ pomoč strokovnjaka, ki ti bo pomagal raziskati, zakaj si izbrala rezanje, od kje prihajata bolečina in sovraštvo. Poglej se, kako si mlada in res si zaslužiš srečo in mirno življenje. Prvi korak si že naredila v to smer, ko si zbrala pogum in mi pisala, naslednji pa naj bo, da poiščeš strokovnjaka, ki ti bo pomagal. Seveda sem se tudi jaz vedno pripravljena pogovarjati s teboj. Pozdravljam te in blagoslavljam,

Darja Justinek

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3177-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti