Darja Justinek | ponedeljek, 23 julij 2007

26-letno dekle razmišlja o razlogih za to, da pri svojih letih še vedno ni imela fanta. Ko se poglablja v spoznanja psihologije, vedno pozneje prihaja do razmišljanja o tem, če ni bila morda v otroštvu spolno zlorabljena. Kako lahko to odkrije?

Slučajno sem pristala na tej strani in sem se odločila, da vam pišem. Sicer mi je zelo težko, a bom vseeno poskusila opisati svojo težavo. Stara sem 26 let in še nisem imela fanta, torej še tudi nisem imela spolnih odnosov. Sprva sem mislila, da je to moj problem. Seveda mi je težko, zavedam pa se tudi, da imam zelo nizko samopodobo, samozavestna sploh nisem – vse to izhaja iz mojega otroštva, ker sem že od nekdaj debela in so me od otroških let vsi zafrkavali (sestra, sošolci, ljudje nasploh). In tako se še do danes nisem pobrala, čeprav se trudim. Zaradi tega mi verjetno nihče ne opazi, čeprav se drugi (tisti, ki me poznajo) sprašujejo (pa tudi mene), kako to, da nimam fanta.

Zaključujem študij in se tudi sama veliko izobražujem na področju pedagogike, psihologije, duhovnosti ... Tako sem v zadnjem letu začela globlje razmišljati o svojem odnosu do moških. V sebi si zelo močno želim imeti fanta, a me je enostavno strah pred moškimi. Od kod izvira ta strah, kdaj se je pojavil? Spomnim se, da sem se že kot mala deklica bala moških: stricev, družinskih prijateljev in drugih. In tako razmišljam, da obstaja možnost, da sem bila kot otrok spolno zlorabljena. Ne vem, ali je to možno, ampak vsa moja razmišljanja in vedenja o tej problematiki so me pripeljala do tega. Zanima me, kako človek to ugotovi in kam naj se obrnem, da bi se prepričala, če je ta možnost upravičena.

Kot sem že napisala, spolnih odnosov še nisem imela, do tega čutim tudi strah, se pa samozadovoljujem, pri čemer ne čutim strahu ali česa podobnega. Res ne vem, kaj naj naredim? Meni osebno se ne zdi normalno, da do te svoje starosti še nisem zmogla pristopiti do kakšnega fanta, ker me strah blokira. Bojim se o tem s kom pogovoriti, zato vam pišem. Upam, da me razumete.

Hvala za čas in odgovor.

Berta

 

Draga Berta,

ob branju tvojega pisma preprosto ne vem, kje naj začnem. Problematika spolnih zlorab je izredno zahtevna za obravnavo, predvsem pa zahteva večkratne in daljše pogovore. Iz tvojega pisma bi izredno težko sklepala, da si bila v otroški dobi spolno zlorabljena. Potrebovala bi veliko več informacij o tebi, predvsem o tem, v kakšni družini si odraščala, kdo je skrbel zate, kakšni so tvoji starši, kakšen je odnos med staršema, v kakšnem okolju si živela kot otrok in sedaj, kako si doživljala otroštvo in mladostništvo ipd. Taka vprašanja se obravnavajo na psihoterapiji, kjer terapevt pomaga klientu razvozlati travme, ki so jih posamezniki doživeli v otroški dobi in ki imajo velik vpliv na doživljanje v odrasli dobi.  Ena tvojih travm je prav gotovo bila, da so te vsi zafrkavali zaradi debelosti, saj praviš, da si to izredno globoko doživljala in te še danes boli.

Praviš, da si nesamozavestna in da imaš nizko samopodobo, ki jo v pismu povezuješ z debelostjo iz otroške dobe. Če se ozreva okoli sebe in pogledava debele ljudi, ali imaš vtis, da so vsi ti tudi nesamozavestni? Verjetno ne. To pomeni, da je za oblikovanje nesamozavestne osebe z nizko samopodobo potrebno veliko več, kot samo debelost. Lahko pa bi trdila nasprotno, da je debelost morda posledica tega, da v tvoji družini ni bilo pristnih odnosov ali pa da je bil zraven tebe nekdo, ki je vsako tvojo iniciativo grobo zatrl in te po možnosti še kaznoval in zasmehoval, ne vem.

Draga Berta, kako to, da te okolica sprašuje, zakaj nimaš fanta? Verjetno ni vzrok v tem, ker mislijo, da ga ti ne moreš dobiti, ali da si preveč debela, da bi ga imela? Pač pa zato, ker se jim zdi povsem naravno, da si dekle tvojih let poišče fanta. Poznam veliko debelih deklet, ki imajo fante. Torej, tvoja debelost ne more biti vzrok za to, da bi te fantje ne opazili.

S teboj bi se rada pogovorila o strahu, ki ga nosiš v sebi glede fantov. Verjetno si že v psihološki literaturi zasledila, da je strah v tesni povezavi s samozavestjo in nizko samopodobo; obe lastnosti nosita v sebi strah pred tem, da me drugi ne bodo sprejeli takega kot sem; strah, da me bodo drugi zavrnili; strah, da ne bom ljubljena ipd. Tvoj strah se prepleta z močno željo po tem, da bi bila ljubljena. Naravno je, da imamo željo po odnosu, saj le ta izhaja iz osnovne potrebe po ljubezni in po tem, da bi spoznali nekoga, ki bo ozdravil vse naše strahove, ki nam bo pomagal biti to, kar v svojem bistvu smo, ki nam bo pomagal zaceliti naše rane iz preteklosti in pred katerim nas ne bo strah pokazati naše najbolj boleče točke. In tu se začne začarani krog, ki spremlja misel, kako najti fanta, če imam nizko samopodobo? Priznam, da malo težje, posebno, če je taka želja povezana s strahom pred moškimi. Sprašujem se, kaj pomeni tvoj strah pred moškimi: ali je to strah pred tem, da bi morala z nekom deliti intimne trenutke; morda strah pred odnosom; morda strah pred odkritjem preteklosti; morda strah pred tem, da bi bila zavrnjena; morda strah pred tem, da bi bila razočarana. Morda še kaj drugega ...Vidiš, tvoj strah ima lahko veliko dimenzij, vsako od naštetih vprašanj pa ima drugačno ozadje.
Praviš tudi, da si se že kot mala deklica bala moških. Tak strah je lahko posledica tega, da si imela slabo izkušnjo z moškimi, morda si bila kot majhna deklica deležna grobosti s strani moškega ali pa si bila prisotna ob grobosti s strani moškega nad tvojo mamo ali pa nad nekom, ki ti je bil zelo blizu. Vidiš, vzrokov za strah je veliko in zato ne bi rada, da ga takoj poveževa s spolno zlorabo.

Pri samozadovoljevanju je povsem naravno, da ne čutiš strahu, saj se zadovoljuješ sama in strah tu nima prostora. Seveda se mi pojavlja vprašanje, kako pogosto se zatekaš v tak način potešitve in kakšna je spremljajoča domišljija tega dejanja. Zakaj to počnemo? Ali je samozadovoljevanje morda izhod in beg iz sveta, ki nas ogroža? Seveda imam premalo natančnega opisa o vsej situaciji, da bi lahko komentirala. Morda bi ti izpostavila le misel o tem, da ima pretirano samozadovoljevanje lahko kasneje posledice pri doživljanju orgazma, kadar se ljubimo v dvoje.

Za konec bi te rada opogumila, da o svojih strahovih še večkrat spregovoriš, seveda z osebami, ki tega zaupanja ne bodo zlorabili. Če nimaš tako zaupne prijateljice, predlagam, da poklepetaš preko zaupnega telefona ali pa najdeš ustanovo, ki se ukvarja z življenjskimi težavami.

Draga Berta, za ljubezen je vedno priložnost, le pustiti si moramo, da nas kdo najde. Moj oče mi je vedno govoril: »Vsake oči imajo svojega malarja«. To pomeni, da se za vsako osebo najde par. Želim, da bi ti našla takega, v katerega bi se tako močno zaljubila, da bodo vsi strahovi potihnili in jih bosta skupaj reševala, ko bo nastopil pravi trenutek za reševanje.

Lepo te pozdravljam in blagoslavljam.

Darja

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 6068-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti