Ja, poletje je tu. Aktivni na našem forumu še vedno debatirajo o vročih političnih aferah, pa tudi večnih neodgovorljivih vprašanjih, katerih odgovore ponavadi prinese šele življenje. Vsakomur drgačnega.
Dogodek tedna je slovo našega upokojenega nadškofa in metropolita, Alojzija  Šuštarja, zapustil nas je 29. junija, na praznik svetega Petra in Pavla.

V ponedeljek so ga svečano pokopali in priznati moramo, da so ga tudi različno politično usmerjeni mediji pospremili z velikim občudovanjem in spoštovanjem. Pobrskali so in našli veliko pomembnih stvari, ki jih je storil za Slovence. Od njega se je šel poslovit tudi naš predsednik, ki že podpisuje svojo tretjo knjigo, čeprav mu ni zneslo, da bi prišel tudi na sicer zelo simpatično in sproščeno proslavo ob dnevu državnosti na Trg republike.

V naši tehnični ekipi še nismo šli na dopust in še nadobudno, čeprav zaradi spremenljivega vremena nekoliko manj aktivno kravžljamo možgane o prenovi naše strani, o tem, ali bi strani spremenili ime, kje bi našli kakšen super logo, s kom bi se še lahko povezali in vsebinsko obogatili portal.
Verjetno ga ni, ki ne bi kdaj pa kdaj, tudi po večkrat v dnevu pomislil, kako lepo bi bilo poležavati na kaki egipčanski plaži, sedeti na kavi v osrčju Pariza ali na golesu gristi kolena na kakem gorskem podvigu - in mnogi mend nami prijetnih osem ur na dan preživimo v službi in sanjamo o drugačnih počitnicah, o šoli. Kajti šola je pravljica v primerjavi s skladiščem ali zakajenim lokalom ali blagajno v veleblagovnici.
Mnogi med nami se soočamo s staranjem, ki kot eno od novosti prinaša manjšo toleranco do sprememb. Prvi avgust je dan, ko se po mnogih župnijah zamenjajo pastirji, kar - treba je priznati - le stežka prenašamo. Kajti sprejeti in navaditi se na duhovnika, mu zaupati in ga vzljubiti, se pripraviti, da gremo k njemu k spovedi in da sklenemo z njim kak posel (recimo nov bend za spremljavo zdolgočasenemu pevskemu zboru, ali nov sistem oratorija ali soba za maldinsko skupino), mine veliko časa in sprejeti novega lahko postane dolgotrajen projekt, čeprav naš stari duhovnik ni bil popoln.  
Poletje je čas, da po pogrošnih revijah brskamo za slikami nove miss, Tadeje Ternar, ne več nove Janševe Urške Bačovnik in dekleta - za novimi poletnimi modnimi trendi. Ko se odpravimo kupovat kopalke, se fantje križate, a zadeva se obrne, ko smo pri kolesarski ali potapljaški opremi. Na police nočnih omaric pride gora knjig, romanov, katerih naslove smo med letom vestno beležili v dolg seznam, ali pa se neobremenjeno sprehodimo med policami knjižnice in se prepustimo izbiri nosu. E mule se poti ob gori filmov, ki jih mora vsako noč prenašalti, a kot vsaka mula ni variante, da bi le malce pospešil. Poleti začnemo uresničevati dolgo kovane načrte o bolj redni rekreaciji v obliki teka, nogometa ali plavanja, pa tudi skrivih poželenj po sladoledu, jagodami s smetano in ohlajenem pivu.
Na vakanc imamo sploh različne poglede. Od želje po čim večjem zalužku, do želje, da se zadušimo s spancem, od popolnega brezdelja do popolne zaposlenosti.
Drži pa, da ni več izgovorov, da ne bi poklicali starih prijateljev, vzeli v roko dobre knjige, ki širi obzorja in duha, da ne bi komu pokazali, da ga imamo (vsekakor ne nujno v obliki poletne romance!), se kdaj umaknili v tišino cerkve ali na duhovne vaje. Ni razloga, da ne bi poskusili (morda prvič v življenju) molitve v obliki rožnega venca ali pa meditacije, če nas mika to. Poletje je čas, ko je čas, da pospravimo z izgovori v smislu: nimam časa, nikogar ni, ki bi mi pomagal, nimam volje, ker je neprestano dež, nimam se kam umakniti, - in naredimo nekaj, kar si že dolgo želimo, ali pa preprosto sledimo kakšni bolj nori ideji. Tudi obisk kakega koncerta je lahko pravo doživetje. V Ljubljani se odvija festival Ljubljana z malo resnejšo glasbo, v klubu Gajo nikoli ne počivajo jazzisti, ... tudi študentski klubi po Sloveniji organizirajo športne in glasbene dejavnosti (in pivske tudi, a tiste lahko preskočite).

In naj si nihče ne drzne jeseni, ko ga bo kdo vprašal, kaj je delal poleti, reči, da nič!