Zdravo!

Tudi jaz bi se rada zaupala, ker imam probleme glede samopoškodovanja. S tem sem začela zaradi fanta, ki me je prevaral pred letom dni. Torej pri 14-ih letih. Samo z zarezo v moje telo občutim neko olajšanje. Ampak danes se ne režem samo zato, ker imam probleme, temveč kar na vsem lepem se zarežem in mi je bolje ter lažje prenašati to življenje, ki je za mene ena sama velika bolečina. Čeprav mi vsi pravijo, da bi bilo bolje, da bi posvetila pozornost pozitivnim stvarem, jih jaz zelo težko najdem, ko pa jih le najdem jim ne posvetim pozornosti.

Strah me je, da je to postalo že odvisnost in da se tega ne bom nikdar rešila!

Hvala za pozornost!

**me**

Pozdravljena!

Hvala za tvoje zaupanje. Ja, vedno več mladih ima zadnje čase težave s samopoškodovanjem. To je bolezen, ki jo je nujno treba zdraviti, ker sama od sebe ne bo prešla. Zaman je brskati po vzrokih, to te ne bo ozdravilo, pomembno te je naučiti, kako na drugačne načine preusmeriti napetost, ki jo občasno občutiš. Seveda, prijateljice ti prav svetujejo pozitivno razmišljanje, vendar se to tebi verjetno zdijo bolj lepe in trenutno še nerealne sanje. In prav imaš. Trenutno potrebuješ ob sebi osebo, kateri zaupaš, ki ji lahko vse poveš, pred katero ti ni treba igrati, ki te bo spremljala, te spodbujala, odpirala nova obzorja in pokazala kako čudovito mlado dekle si, pred katero je še vsa prihodnost, samo paziti moraš, da te primež pubertete preveč ne premeče vsepovsod. Najdi si torej nekoga, najbolje strokovnjaka, ki bo obvladal to motnjo in se ti popolnoma posvetil, dokler ti ne uspe se naučiti konstruktivno reševati probleme. Vse dobro,

Andreja Jereb