Andreja Jereb | torek, 01 maj 2007

Iz ranjene samopodobe se rojevata strah in tesnoba. Tokrat berite o majhnih korakih, ki vodijo k veliki samozavesti. :-)

Lep pozdrav!

Imam dokaj resne probleme z samozavestjo oz. samopodobo. Nekje v podzavesti me namreč nekaj žene, da moram kar naprej ugajat svoji okolici (sošolci, prijatelji, družina ...) in to mi neprestano povzroča tesnobo. Česarkoli se lotim, tudi če sem sam, me vedno skrbi, kako me vidijo drugi (v bistvu nimam ene mirne minute). Tesnoba me ovira pri vsakdanjih opravilih in ker se kar naprej posvečam svoji podzavesti in skrbem, mi spodletijo tudi najbolj enostavne stvari ... (raje vam ne začnem naštevati), kar situacijo še poslabša.

Včasih imam občutek, da nisem sposoben normalnega pogovora s kakim znancem, saj me NEPRESTANO skrbi, da bo kaj narobe (da ga bom užalil, da bom zinil kaj neumnega itd.). Prosim, ne mi govorit, da vsi delamo napake in da je to človeško (to vem tudi sam ampak sem očitno preneumen, da bi se poslušal) Finta je, da znam včasih bit prav komunikativen in se lahko čisto normalno pogovarjam z ostalimi, a ne uspe mi vzdržat tega stanja ... verjetno ne rabim posebej omenjati, da se tudi težko postavim zase in se raje prilagodim ostalim. Upam, da mi boste lahko svetovali, ker res NE VEM več, kaj naj naredim, zadeva pa se vleče že kar nekaj časa in mi uničuje dan za dnem!

PROSIM pomagajte mi, hvala in lep pozdrav!

mk

 

Pozdravljen!

Hvala ti za tvoje pismo. To je že prvi korak na poti do uspeha. Tudi drugega si naredil: začel si se posvečati sebi in raziskovati, kaj se s teboj dogaja, zakaj si tako nesrečen. Sedaj je na tebi, da narediš tretji korak: se odločiš vsak dan narediti nekaj zase. Ampak ne sme ostati le pri odločitvi, ampak pri rednih, majhnih korakih, ki te bodo pripeljali do zastavljenega cilja.

Prav si ugotovil, imaš zelo nizko samopodobo, tudi tvoja samozavest je tako velika kot pravkar izležena čebela. No, si prepričan, da ti bo uspelo in da boš z veliko truda čez nekaj časa postal dosti bolj samozavesten fant? Prepričaj se v to in si večkrat dnevno, predvsem pa preden se lotiš konkretnih vaj na sebi, tudi povej.

Ne, ne bom ti govorila, da se ne sekiraj toliko, saj vendar vsi delamo napake. Seveda to veš. Ni osnovna razlika med nami, da napake delamo, ampak v tem, kako doživljamo napake, kakšen odnos imamo do napak in kaj sklenemo ob prepoznavanju napak narediti. Če veš, da si naredil nekaj narobe, je najbolj logično, da skleneš to v prihodnje popraviti in napake ne ponavljati več, drži? No, si sklenil odslej se z vsemi močmi prizadevati za drugačen pogled nase, na življenje, svoje obnašanje, delo, odnose z drugimi? In kaj je tisto glavno, kar ti predlagam spremeniti: ne imej se za nekaj tako velikega in pomembnega, da si misliš, da vsi ljudje vidijo edino tebe, se ukvarjajo samo s teboj. Meni je prav ta misel konec osemletke zelo pomagala premagati težavo, kot jo imaš ti. Namesto, da sem se kar naprej spraševala, kako izgledam, kako sem kaj povedala, kje sem ga spet polomila, kako neumno sem izpadla in podobno, sem se raje spraševala, kaj dobrega sem naredila, koliko sem nekomu pomagala, če sem dano nalogo opravila, kot sem si zamislila itd. Skratka, osredotoči se na drugega človeka, kadar si z njim, oziroma na čim boljše opravljanje dela, kadar to počneš. Ne pričakuj zopet
od sebe, da se ne boš motil, ker se to boš in to do konca življenja.
Spremeni pa pogled na napake. Te niso nič tragičnega, ampak nas le vedno znova opominjajo, da moramo nekaj spremeniti, početi drugače. Napake so torej celo nekaj pozitivnega, saj nam kažejo naše nepopolnosti, pomanjkljivosti in če se odločimo jih popraviti, smo že na najboljši poti svojega osebnega napredka.

Veš kaj pa je največja napaka: če si jo nočeš priznati, da si jo naredil ali je nočeš popraviti - sem spada tudi izgovor, da se ne moreš spremeniti, da se nekaj ne da drugače narediti, da ne znaš, se ti ne da itd. Verjemi, da se lahko spremeni prav vse. Na tebi je, da sedaj začneš vso svojo voljo, energijo in vztrajnost posvečati pridobivanju večje samozavesti. Kako?

Najprej si okoli sebe ustvari kar najbolj spodbudno okolje. Beri pozitivne knjige, poslušaj glasbo, ki te spodbuja, umirja, ti daje energijo, glej tisto, kar te navdihuje pri pozitivnem življenju, druži se s prijatelji, ki te sprejemajo takega kot si in so radi s teboj v družbi itd. Drugi korak je, da si daš vsak dan nekaj majhnih nalog, ki ti bodo pomagale premagovati
tvojo težavo. Naj bodo majhne, vendar vsakodnevne. Npr. da povabiš prijatelje v kino ali da jim poveš kaj spodbudnega. Kaj če bi jih povabil na neko svoje praznovanje, npr. kmalu bo konec šolskega leta, morda je to prava priložnost. In takrat je dovolj priložnost za sproščeno druženje. Ne načrtuj najbolj popolne zabave do vseh podrobnosti, ampak raje čim več časa posveti svojemu druženju s prijatelji. Trudi se za sproščenost, čim bolj se vživi v pogovor, to ti bo pomagalo, da se ne boš posvečal sebi, nenehnemu opazovanju svojega vedenja, ampak prijetnim skupnim trenutkom. Verjemi, da je tvoja pot do uspeha v kar najbolj močni volji, ki ti bo najboljša prijateljica na tej poti, saj te bo ob tvoji zavestni spodbudi kar naprej opominjala ter opogumljala gledati preko sebe ter se osredotočati na dogajanje samo. Pomemben je tvoj dober namen, pomembno je, da se trudiš, pomembno je, da se znaš nagraditi za vsak najmanjši uspeh. Ne postavljaj si preveč ali preveliko ciljev, ampak vsakodnevne, manjše, ki te bodo vsakodnevno opogumljali, da si na pravi poti ter ti bili v spodbudo na poti k večjim uspehom. Teh ne boš dosegel v enem dnevu, tednu ali mesecu, temveč je to dejanje celega leta, seveda ob vsakodnevnem delu. No, že veš, česa se boš lotil jutri?

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 7465-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti