Za študentsko skupino Marko Kržišnik | torek, 17 april 2007

Image Zakaj ima bogastvo negativen prizvok? Denar sam po sebi ni moralno ne dober ne slab. Potemtakem negativnost izhaja iz našega odnosa do denarja, do premoženja, do bogastva. Včasih bi že vaški „modreci“ radi oznanjali, da je bogatin zagotovo z goljufijo prišel do premoženja. Še Sveto pismo daje zelo malo možnosti bogatemu človeku, da pride v nebeško kraljestvo. Kljub temu se vsi trudimo, da živimo v čimvečem blagostanju in nočemo biti v zadregi, ko na podlagi svojih uspehov dosežemo določeno mero bogatstva. In prav je tako. Sodba torej ni na mestu ali pač. Kot sem že omenil je težava v odnosu oz. v navezanosti na dobrine. Kako torej odgovorno skrbeti za svojo imetje?

Stvar ni preprosta že na individualni ravni in je še tolika bolj kompleksna, ko govorimo o organizacijah, podjetjih in nenazadnje Cerkvi. Radi se spotikamo že ob sami povezavi Cerkve in njenega premoženja. Jezusov nauk vendar oznanja pomoč drugim, zakaj potem vlaganja v profitne institucije. Jezus Božjo skrb za človeka primerja s skrbjo z lilijami na polju in pticami na nebu, mi pa razmišljamo o prihodnosti in vlagamo za boljši jutri. Kako naj torej najdemo ravnotežje? Kako se naj na tržni kapitalizem odzove Cerkev? Ponuja primeren odgovor ali se vklanja dobičku? Zakaj vlaga v podjetje, ki ponuja pornografske vsebine ali ima licenco za igro na srečo? Kot kristjan in s tem član Cerkvenega občestva se s tem ne strinjam, a občutek imam da ne morem vplivat. Ob tem se mi poraja vprašanje kdo sploh je Cerkev.
Image
Zdi se mi, da nam je ateistični svet vsilil delitev na dostojantvenike in občestvo. Čeprav jim načelno želim oporekat, ne morem ostati pokončen, ko razmišljam o možnosti, da ne bi ostal tiho. Ko želim s svojim protestom stopati po hirarhiji ne pričakujem uspeha, vendar zaupam svoji nalogi, da ne emem ostati nem. Navsezadnje je tudi pri izbiri kandidatov za svetnike večkrat odigralo pomembno vlogo prav čutenje občestva. Ob tem se tudi sprašujem, kakšna pravzaprav je vloga Cerkve in ne morem mimo dejstva, da je trpeča Cerkev v svoji zgodovina resničneje živela. Kakšno mesto naj torej najde v sodobnem svetu. Verjetno je povezovanj vernikov velika želja, aktivnost in vključenost pot, prisluhniti pa včasih težko. Verjamem, da škof z veseljem sprejema tiste, ki ponujajo konstruktivno kritiko, saj kažejo da jim ni vseeno, da se čutijo del Cerkev, se vselijo uspehov in trpijo ob zablodah. Torej je potrebno iskati le način, kako izraziti svoje mnenje.

Kot običajen kristjan je moj stik s Cerkveno hirarhijo duhovnik. Vendar je v vsej svoji pripravljenost in dobroti kljub vsemu le človek s svojimi omejenimi zmožnostmi. Ko misel sledi tej iztočnici, ne morem da ne bi podvomil o pravi vlogi duhovnika. Kaj ne bi navsezadnje lahko duhovnik bil tudi manager v podjetju ali trener nogometnega moštva? „Človek za druge“, po besedah pokojnega papeže Janeza Pavla II sinonim za duhovnika, bi verjetno lahko našel svojo uresničitev tudi na takem mestu. Vendar se kljub vsemu zdi, da je njegova zakrementalna pomoč in življenje v odnosu z Bogom na prvem mestu. Konkretna poklicanost je šele na drugem mestu in tu so Gospodova pota lahko čudovita, a za nezaupljivca zgolj čudna.
Spet sem na začetku. Pred mnogimi vprašanji. Želel bi si več odogovorov, kar pa zahteva aktivnost le ta pa primerno motivacijo. Kristjani pa smo prevčkrat nezainteresirani. Mi se bomo poskušali prebuditi.

Image


 

Zadnja sprememba: sobota, 02 junij 2007
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3731-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti