Andreja Jereb | petek, 13 april 2007

Ko internetni in telefonski stiki prerastejo v močno čustveno navezanost.

Bojim se, da sem se znašla v situaciji, iz katere ne najdem izhoda. Pred približno štirimi meseci sem se zbližala z neko osebo. Živi v drugi državi, tako da se še nikoli nisva srečala vendar pa so vseeno najina čustva prerasla v nekaj več. Verjetno se sliši čudno, ker se nikoli nisva v živo srečala, vendar pa sva imela redne stike po telefonu in preko interneta. Popolnoma se ujemava in vedno si stojiva ob strani. Od vsega začetka sem vedela, da je poročen. In to mi seveda ni bilo všeč, vendar pa je bil najin dogovor, da se čez približno dva meseca vidiva in se potem odločiva, kako je in kako bo z nama. Na začetku sem bila nekoliko zadržana, ker sem se bala biti prizadeta. Ampak ko mi je končno uspelo se popolnoma navezat nanj, se je zgodilo sledeče: odločil se je, da ne bo varal. Seveda s tem ni nič narobe. Pravzaprav mi je to všeč, ker varanje tudi ni po mojih principih. Ampak zdaj si je vzel čas, da se odloči, kako naprej. In se na nek način je. Pravi, da do žene ne čuti ničesar, da pa se čuti
dolžen poskusiti še zadnje ... in to je zakonsko svetovanje. Ker je njegov oče odšel, ne da bi kar koli poskusil, hoče on narediti drugače.

Če to ne uspe, bo končal vse skupaj. In potem pravi, da naju vidi skupaj. Sprva se mi je zdelo dobro, ker se bo vsaj nekaj premaknilo z mrtve točke. Ampak bojim se, da bom jaz izgubila v vsem tem. Kako je možno, da je še en teden nazaj razlagal, da naju vidi skupaj in da je to zanj edina pot do sreče? Jaz ga seveda razumem. Hoče se prepričati, če je za ta zakon res naredil vse, kar je bilo možno. Ampak kaj naj zdaj jaz? Naj upam in bom potem še bolj prizadeta? Vem, da s tem uničujem sebe. Ampak bojim se, da dokler ne bo rekel, da ni več upanja, bom jaz še vedno verjela. Prosim vas za kakršno koli mnenje.

Hvala in lep pozdrav,

Žalostna

 

Pozdravljena, Žalostna!

Hvala za tvojo malce nenavadno zgodbo. Verjamem, da si po vsem dosti zmedena in ne veš več, v katero smer bi bilo prav narediti naslednji korak. Poskusiva skupaj razmišljati, sama ti želim predvsem dati snov za lasten premislek in nekaj vprašanj, na katera si moraš seveda sama odgovoriti. Osebno nimam nič proti spoznavanju ljudi, prijateljev ali bodočega partnerja preko interneta. Končno sem tudi sama na ta način spoznala svojega moža. A pri tebi ne gre zgolj za tovrstno komunikacijo, ampak za dosti bolj vprašljiva dejanja.

Prvi moj pomislek je, da se ne moreš 'dogovoriti' za trajnejšo, resnejšo zvezo le na podlagi neosebnega stika, ki ga med vama, če prav razumem, še ni bilo. Le preko direktnega odnosa, pogovora, se more neka resna zveza graditi, zgolj neoseben odnos (telefoni, internet in podobno), pa je dostikrat le simpatičen beg v nekaj lepšega, vendar prave realnosti zaradi neosebnega in nekontinuiranega odnosa ni.

Drugi pomislek je partnerstvo v različnih državah. Seveda tudi sama poznam kar nekaj parov, kjer je partner iz Afrike, Nizozemske, Rusije, ZDA, še več je tistih iz držav bivše Jugoslavije. Vendar je tu potrebna večja osebnostna zrelost obeh, saj je treba premagati marsikatero razliko v kulturi, tradiciji in podobnem. Ali vajine različnosti poznata, sta se zmožna sporazumeti za skupne običaje, vrednote, kulturne in druge navade?

Tretji pomislek je seveda poročenost tega moškega. Sama vem, da bi v hipu, ko bi vedela, da je nekdo vezan in ima zato DOLŽNOSTI do žene in otrok, opustila vsakršen stik z njim, ker mu ne bi želela biti v skušnjavo, da bi sploh razmišljal o kakšni drugi zvezi. Ja, najlažje je reči, da se s sedanjim partnerjem, s katerim si deliš kup obveznosti, ki večkrat niso nič kaj prijetne (pospravljanje, skrb za otroke, urejanje stanovanja, načrtovanje omejenih dohodkov in seveda vedno večjih želja po dobrinah ...), ne razumeš najbolje in si želiš pobega k nekomu, s katerim si želiš deliti samo tisto lepo, ker pač te vrste obveznosti še ni. Sama vem, da bi mu jih pošteno napela, da nima kaj iskati naokrog drugih žensk, ampak naj se vrne k svoji, se z njo pogovori o stvareh, ki so potrebne pogovora, ter ji konkretno pomaga pri vzgoji otrok in urejanju skupnega doma.

Četrti pomislek je ta, ki tebe tako vleče - da pravi, da do žene nič več ne čuti. Ja, z leti se čustva umirijo in ustalijo. Ni več čutiti zaljubljenosti, tistega močnega čustva, ko oba komaj čakata, da prideta domov in kar največ časa preživita drug z drugim. To obdobje se konča z rojstvom prvega otroka, ko je to majceno bitje na prvem mestu in takrat ima kar nekaj moških težave, ker postanejo ljubosumni na otroka, čutijo se odrinjeni, kot da jim je otrok vzel njegovo partnerko, ki se sedaj v celoti posveča njemu. A to morajo moški prerasti, raje kar najbolj pomagati pri negi, vzgoji, tudi oni zavihati rokave v gospodinjstvu in skrbi za urejen dom in prepričana sem, da jim gotovo nikoli ne bo dolgčas. Ko otroci odraščajo in so npr. v srednji šoli, ter niso več toliko vezani na starša, nastopi tretji čas, ko se lahko partnerja ponovno zbližata, saj ju otroci ne potrebujejo več v tolikšni meri. A za mnoge pare je to zelo težko, saj so postali ob vsej skrbi za otroke, službi, skrbi za dom in še čem, prav odtujeni drug od drugega. Mnogi takrat tožijo, da ne čutijo nič do partnerja, ali pa vsaj ne tiste ljubezni, ki ji med njima žarela na začetku njune poti. V resnici je z odnosom med partnerjema tako, da ga morata vsakodnevno graditi, si vzeti vsaj dvakrat letno kakšen teden zase in se tam temeljito pogovoriti o njunem odnosu, kaj ga moti, kako ga lahko izboljšata, kako si lahko drug drugemu še bolj pomagata itd. Na ta način žari ogenj ljubezni med zakoncema še dolga leta in desetletja po veselih poročnih zvonovih.

Očitno se je po nekem času toliko streznil, da se je odločil za pomoč strokovnjaka in šel na zakonsko svetovanje. Seveda moraš razumeti, da je ohranitev njegovega zakona in družine neizmerno pomembnejše, kot prekinitev. In četudi bi sam to nazadnje res sklenil storiti, bi mu sama svetovala, naj ostane eno leto sam, da predela preteklo zvezo, se spet postavi na lastne noge in premisli, česa si želi v prihodnje, potem pa naj po kakšnem letu išče svojo naslednjo partnerko. Če tega ne bi storil, bi sklepala, da si želi samo skakanja od one kikle k drugi, torej odnosov brez obveznosti. To pa kaže, da je nek moški popolnoma nezrel za katerokoli resno razmerje. Žal se kljub temu večina takih moških poroči in zato ni čudno, da toliko zakonov
razpade ...

Kaj lahko ti storiš? Težko ti svetujem, ker imaš tako močna čustva navezanosti nanj. Iz mojega odgovora seveda lahko sklepaš, da ti svetujem prekinitev vsakršnega odnosa, četudi se on odloči za ločitev. Verjemi, da tudi tebe časa princ iz tvojih sanj, a ta je v tvoji neposredni bližini, je tvoj vrstnik, s službo, lastnim domom, ali vsaj odseljen od staršev, ki ni
do sedaj imel že cele palete deklet, ampak čaka nate. Ozri se okoli in ga poišči. Verjemi, da če ga boš želela najti, ga boš našla. 

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3345-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti