Živjo!! Jst sm u enga sošolca ... sicer prej sm bla u enga 8 let od 1. razreda sedaj sem ga pa kr na lepem pozabila res pa je da se je do mene obnašal kot da noče, da bi bila vanga in da nej ga pustim namir. Dobil je, kar je hotel, ampak useen se mi zdi, kot da bi me med poukam gledal.

Sedaj sm pa u enga druzga sošolca od tega torka. Problem je pa, da je še ena moja sošolka vanga. On se pa do mene obnaša bolj pozitivno kot negativno. Vidim ga, da me gleda med poukam pa da se rad pogovarja z mano. Zdi se mi, da ko sva sama, se obnaša do mene, kot da bi bila skupaj, če je pa kdo zraven, se pa bolj njim posveti ... Verjetno noče povedat, da je vame, tako kot jaz tut ne govorim rada tega okrog ... sam k me pogleda … tiste njegove oči …

Prosim, če poveste, kako naj začneva hodit - ali pa če bi bilo bolje, da ga pozabim.

*vrtnica*

Pozdravljena, Vrtnica!

Za v prihodnje te najprej prosim, da pišeš knjižno, ker je pogovorni jezik, ob tem, da mi ne izpisuje nobenega šumnika precej težko prebirati. Glej, si v letih spoznavanja nasprotnega spola. Vaše 'skupne hoje' ne pomenijo nič resnega, še najmanj to, da bosta ostala skupaj za vse življenje. Gre za medsebojno spoznavanja različnosti med fanti in dekleti. Kako kaj čutite, doživljate, kako se česa lotevate, kako izražate različna čustva itd. Učite se skupaj preživljati prosti čas, iskreno pogovarjati itd. Ne gre torej za nič resnega, le za pridobivanje izkušenj, če čutiš, da jih potrebuješ.

Preden te prevzamejo čustva in se ti zamegli razum, si naredi trenutno lestvico obveznosti v svojem življenju: najprej je tu šola, ki jo kar najbolje izdelaj, saj je to tvoja edina res pomembna naložba za prihodnost, saj veš, da se ti te končne ocene upoštevajo pri kasnejšem vpisu na srednje šole. Potem je tu obveznost do doma, upam, da imate kakšne skupne aktivnosti (delitev gospodinjskih opravil, razni izleti, družinski pogovori) in šele
potem so to tvoji prijatelji. Pazi na ta vrstni red, sicer znaš to kasneje obžalovati.

Nočem te torej odvračati od tvoje želje po spoznavanju fantov, le umestiti jo želim na pravilno mesto in ji dati pravo vlogo. Če si torej vajinega prijateljstva želiš, mu povej in se začnita kdaj dobivati, skupaj hodita na sprehode, krajše kolesarske izlete, v kino, morda h kakšnemu športu, obiskujta bolne, ostarele, se pogovarjajta o svojem življenju, načrtih, si
pomagajta pri obveznostih v šoli, se opominjajta v slabem in spodbujajta v dobrem. To je lahko čudoviti dar vajinega odnosa. A za to morata biti oba pripravljena. Vprašaj ga, če si tega želi, se začnita dobivati, če za to še ni zrel in mu je zoprno biti s teboj pred drugimi vrstniki, mu daj čas (če ti je seveda toliko do njega), da to fazo preraste in ugotovi ali mu več pomeniš ti ali mnenje in odnos vrstnikov. Predlagam pa ti, da se v te odnose tja do 20. leta ne spuščaš pregloboko - ne zaupaj vseh svojih skrivnosti, ne imejta skrivnih zavez, da nikomur ne bosta nikoli povedala, kar se pogovarjata, ne spuščajta se v telesno ljubezen, ker nanjo nista ne
pripravljena ne zrela, skratka ohranjajta lep, prijateljski odnos, za resno razmerje pa puščajta tista področja, ki so zanj rezervirana. In že sedaj se pripravi, da vajina zveza ne bo 'resna' in dolgotrajna, temveč prijateljska in bo trajala toliko časa, dokler se bosta oba z drugim dobro počutila. Vse dobro ti želim,

Andreja Jereb