Andreja Jereb | sreda, 14 marec 2007

Aiša in njen fant sta se razšla po štirih letih sicer lepe in osrečujoče zveze. Bolečina je velika za oba; postavlja se vprašanje, če je odločitev pravilna … in sredi nastale praznine žeja po topli besedi razumevanja in tolažbe.

Lepo pozdravljeni,

resnično sem se znašla v stiski, ki pa je najbrž le ena izmed ovir na poti do popolne sreče - če ta sploh obstaja. Po štirih letih zveze sva se s fantom razšla. Fant je dal pobudo za razhod in pojasnil, da ni srečen z mano, ker ga omejujem, sva si preveč različna in zato ne gledava enako na svet. Seveda sva imela v času zveze občasne prepire (kdo pa jih nima), vendar se mi je zdelo (očitno sem živela v zmoti), da se imava lepo. Še isti trenutek, ko mi je rekel, da ne more več tako naprej, mi je zatrdil, da me ljubi. Sedaj je težko obema. Ko sem ga po enem tednu vprašala, ali sva lahko vsaj prijatelja, je rekel, da mu je trenutno preveč težko in me
ima preveč rad, da bi bilo to mogoče. Saj tudi sama čutim tako. Dopovedujem si, da je tako boljše za oba - še posebej zanj, če bo lahko na tak način resnično srečen. V polnosti se želi posvetiti svoji karieri in novi službi, kjer se je resnično našel in mi ob tem večkrat rekel, da ga zveza omejuje, saj ne more sebe v polnosti dati karieri. Zanimivo, kajne?

Kaj ni vsak dosežek lepši, če ga deliš z nekom, ki ga ljubiš, ali sem sama preveč zasanjana in se motim? Očitno ne drži misel: »Če obstaja ljubezen, je mogoče vse.« Vem, da bo čas prinesel svoje, da bo enkrat boljše, pa vendar se mi zdi krivično, da nekoga ljubiš in oseba ljubi tebe nazaj, pa nista skupaj. Težko je tudi zato, ker sva oba postala zelo povezana z družinami drug drugega in sva želela zaživeti v skupnem domu, govorila sva o otrocih. Glede na to, da trenutno zaključujem študij, sem se želela osamosvojiti tudi s fantovo pomočjo.
Poleg vsega omenjenega me je strah, da ne bom nikdar več tako srečna, kot sem bila z njim, saj je resnično dober človek, ki stoji trdno na realnih tleh - je nekakšna protiutež moji sanjavosti. Prej so se te razlike zdele simpatične, očitno so bile usodne za oba. Ne bi rada upala, da bova še kdaj skupaj, ker mislim, da to nima smisla, pa vendar si ne morem kaj, ko  čutim, da ne bom nikdar več ljubila tako močno. V splošnem načelu nisem takšen tip človeka, ki bi se vsak dan znova zaljubljal, ampak je potreben čas, da me oseba osvoji. Sanje o skupni prihodnosti, o družini, ostajajo sanje.

Hvala za vsako toplo besedo, ki mi bo pomagala pri soočenju s to situacijo.

Aiša

 

Pozdravljena, Aiša!

Hvala ti za zaupanje težke preizkušnje, v kateri si se znašla.

Ja, bistvo ljubezni je prav v njeni svobodni podaritvi drug drugemu. In ta svoboda je po svoje čudovit občutek, da te nihče ne veže, po drugi strani pa boleč občutek, da lahko nekdo kadarkoli odide. Tvoj fant je trenutno na prvo mesto v svojem življenju postavil kariero, službo, ki mu prinaša veliko veselja, očitno tako velikega, da mu vajina zveza ne pomeni več prvega mesta.

Prav sta se odločila za razhod, za ločeno življenje in prav je tudi, da to pomeni prekinitev vseh stikov, saj bi bilo vse ostalo predvsem zate preveč boleče. Verjamem, da sedaj iščeš vse možne razloge za fantovo odločitev, morda obsojaš samo sebe, napake, ki jih sedaj bolj očitno prepoznavaš v vajinem odnosu. A ne počni tega, ker ni prava pot. Fant preprosto še ni zrel za resno zvezo, če mu služba pomeni več. In bolje za vaju se mi zdi, da ti je to iskreno povedal sedaj, ko še nista vezana in ni med vama vajino dete, ki bi ga sedaj zelo pogrešalo.

Želiš toplo besedo. Aiša, težko ti je, saj si toliko let živela z nekom, ki si ga imela rada, s katerim sta načrtovala skupno življenje, sanjala in uživala drug z drugim. A po svoje poglej, koliko lepega si se v tem odnosu, prav s tem fantom naučila. Ja, zdi se ti, da si izgubila svojo drugo polovico, ki je zelo dopolnjevala tvoj nekoliko drugačen svet. A sedaj imaš čas zato, da se postaviš na svoje noge in ne čakaš zopet na nekoga, ki bo podpiral tisto, česar ti nimaš. Veš, če se partnerja veliko naslanjate drug na drugega, sta drug od drugega odvisna, sicer v življenju ne funkcionirata, je ta zveza usojena na propad, saj bo slej ali prej nekdo popustil in pod seboj pokopal drugega partnerja. Zato ti predlagam, da si sedaj vzameš nekaj časa zase, v katerem si prizadevaš postati takšna, kot si želiš, se odvadiš kakšnih razvad in dozoriš na čim več področjih osebnosti. Šele ko boš to dosegla in boš srečna v samskem življenju, si zrela za iskanje resne partnerske zveze. Lahko da boš za to potrebovala 1 leto, lahko tudi več, ne vem, odvisno od tvoje zavzetosti ter časa, ki ga boš zase namenila. To ne pomeni, da moraš vse ostalo pustiti (študij itd.), ampak, da si mimo vseh obveznosti najprej vzameš čas zase, potem šele za vse ostalo.

Ko boš to dosegla boš začutila sebe kot precej drugačnega človeka. Dosti bolj ti bo jasno, kaj si v resnici želiš v prihodnosti in kakšen bo primeren partner zate. Takrat bo prišel čas, da si boš oblikovala to idealno podobo o partnerju ter ga začela iskati. Videla boš, da boš dosti bolj zrelo vstopala v odnos in takega partnerja si boš tudi našla. Če sama nameravaš postaviti družino na prvo mesto v tvojem življenju, mora to biti tudi partnerjeva najvišja vrednota.
Upam, da si v mojih besedah našla vsaj nekaj želene tolažbe ter predvsem konkretnih nasvetov za svojo situacijo.

Andreja Jereb

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5554-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti