Andreja Jereb | petek, 02 februar 2007

Po dveh letih skupne hoje sta se fant in dekle začela pogovarjati o poroki. Misel na zakon povzroča dekletu veliko negotovosti in strahu, saj ni prepričana, da je ta zveza prava za vse življenje. Večkrat je že nameravala njun odnos prekiniti, vendar vztraja in si prigovarja, da bo že šlo. …

Imam fanta, skupaj sva dve leti. Začela sva se pogovarjati o poroki, a me je vedno bolj strah. V preteklosti sem že večkrat hotela oditi, a sem bila vedno usmiljena in sem rekla, bo že šlo. Fant nima nekih hujših napak (ne pije, mi je zvest, drži besedo, je pozoren). Gre za nek moj notranji občutek. Večkrat mu besedno nasprotujem, nočem sprejeti njegovega mnenja - mu ne zaupam, ker se mi zdi preveč prilagodljiv in ni odločen. Sama iščem trdnost in v nekaterih primerih brezpogojnost.

Sama sem tudi zelo dinamična, se mi zdi, da vse zmorem, on pa je hitro utrujen in ne čuti potrebe, da bi v skupini ljudi bil aktivist. Večkrat se zato ne strinjava. Sama sem tudi precej ljubosumna in tega ne morem premagati. Imama ga rada, a nikoli mi ni dovolj dobro, imam veliko predstav, kako bi moralo biti in mi je trenutno že vseeno, kaj bo z nama.

V.


Pozdravljena!

Hvala za tvoje pismo. Lepo si opisala vajine razlike, a verjemi, da ni najbolj idealen partner tisti, s katerim se o vsem ujemaš, sicer je odnos tako dolgočasen, da skupnega življenja pogosto ne prenesejo in se razidejo. Pomembno pa je, da si drug drugemu dopuščata drugačnost, si je ne očitata in seveda, da drugačnost vsakega ne moti delovanja drugega. Moti me to, kar praviš, da si s fantom iz usmiljenja. To je namreč zelo nezdrav odnos do resne zveze. Temeljno pri dolgotrajni zvezi, kar zakon je, je to, da se imata resnično rada, da se spoštujeta takšna kot sta in sta si pripravljena vse življenje stati ob strani. Po drugi strani pišeš, da ti je fant všeč, ker nima bistvenih napak, moti te njegova prilagodljivost, neodločnost, utrujenost, pasivnost. Če je tak po naravi, se boš morala ti sprijazniti, da
tak je in da se ne bo spreminjal. Itak veš, da nimaš pravice drugega spreminjati, pa tudi precej jalov posel je to. Drugi se spremeni le, če se sam za to odloči! Čutim tvojo razpetost, praviš, da mu zaupaš, pa vendar, da te zelo moti ...

Ljubosumnost je nekaj, kar bo s tvoje strani modro omiliti, saj je namreč strup za resno zvezo. Če imaš nekoga resnično rad, mu zaupaš in pustiš svobodo glede druženj z drugimi, raznimi aktivnostmi itd., sicer postane naveličan biti v odnosu le s teboj. Si predstavljaš, kako tebi ne bi bilo po godu, če bi on od tebe zahteval, da si ves čas doma, ker te izven doma pač ne more nadzirati, s kom se družiš in kaj tam počnete!!!

Takole, ko prebiram tvoje pismo, jasno vidim, da za resno zvezo še nisi zrela, saj imaš še preveč dela s seboj in s tem, da si urediš pravilen odnos do drugih, do svojih aktivnosti, dela itd. Vzemi si vsaj pol leta samo zase, počni, kar te osrečuje, trudi se odpraviti čim več svojih slabosti, začni opazovati fante in drugačnost v njihovem mišljenju, čustvovanju, delovanju,
doživljanju ter si pridi na jasno, kakšnega fanta iščeš, si želiš oziroma katerih lastnosti absolutno ne bi prenesla. Potem pa pot pod noge in ko se boš čutila za to pripravljeno, ga začni iskati. Verjemi, da se bo pojavil takrat, ko boš ti nanj najbolj pripravljena. Pa veliko potrpežljivost na tvoji poti ti želim,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2867-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti