Andreja Jereb | nedelja, 28 januar 2007

Zveza, ki sicer traja že precej časa, je za dekle zelo obremenjujoča, ker je s fantove strani večkrat deležna negativnega vedenja, ki vodi v prepire, napetost, trpljenje. Zaveda se, da je njegov značaj lahko posledica težkega otroštva, ki ga je preživljal, a se vseeno resno sprašuje: še ima smisel vztrajati?

S fantom sva skupaj že 6 let, od tega sva bila enkrat že 1 leto narazen, ker sem se ob njem počutila preveč utesnjeno, saj je bil ljubosumen, nihče mu ni bil všeč, sploh pa nobeden od mojih prijateljev, s katerimi se seveda nisva družila, ker njemu to ne bi bilo po godu, čeprav je to rekel le v svojih izbruhih, ko je bil od opogumljen od alkohola. Naj povem,da je bil naslednji dan vsakič meden in kot da se ni nič zgodilo, meni pa je bilo dovolj, saj se nisem počutila krivo. In ker je bilo takih izpadov vedno več, vedno pod vplivom alkohola, sem še enkrat naredila konec, a me je po prigovarjanju zopet prepričal, tudi zato, ker se je odločil za osebni pogovor pri strokovnjaku za tovrstne težave. Mislim, da se sedaj trudi, ampak vseeno se mi zdi, da je za svoja leta (28) zelo neodgovoren in neresen in vsi drugi so običajno krivi za to, da še ni kaj dosti naredil iz sebe.

Sva tudi zelo različna človeka, jaz imam en kup hobijev in tudi prijateljev, ki jih veselijo podobne stvari kot mene, njega pa nič od tega na zanima. Vedno moram tudi jaz dajati pobude za kakšne aktivnosti, ki mi jih kasneje dostikrat tudi očita. Ne vem, kaj naj naredim, ker me ima kljub vsemu na nek svoj način zelo rad in bi bil rad ves čas z menoj, medtem ko jaz potrebujem veliko časa zase, pa tudi za prijatelje si ga rada vzamem.

Zelo sem negotova in bojim se, da se bodo, če se bova poročila, vsi problemi samo še potencirali. Res je,da je imel težko otroštvo, kjer ga kljub njegovim talentom ni nihče upošteval, še najmanj starši. Njegov oče je recimo pravi tiran, ponižuje celotno družino, najbolj pa mamo.

Enkrat sva šla tudi na šolo za zakon, ampak sva se kmalu zopet skregala in je vse skupaj propadlo. Razmišljam, kot že neštetokrat do sedaj, ali ima vse skupaj sploh smisel in ali se splača vztrajati.

Akbara


Pozdravljena, Akbara!

Hvala ti za tvoje pismo, zaupanje ter pogum, ki ga imaš za preživljanje trenutkov v zvezi, ki te osebnostno ravno ne izpolnjuje. Na podlagi napisanega bom poskusila narediti bilanco glede tvojega odnosa s fantom, ti zastavila nekaj vprašanj, odločiti pa se moraš seveda sama.

Fantove slabosti:
- alkohol
- psihično zlorabljanje (poniževanje...)
- ljubosumnost
- nedružabnost, 'zapečkar'
- nima izkušnje družinskega življenja
- neodgovoren, neresen
- vedno druge krivi za napake, kar gre narobe, ne prevzema odgovornosti
- povsem različen od sebe
- utesnjuje te

Fantove dobre lastnosti:
- na nek način te ima rad
- se trudi (obisk terapevta, šole za zakon...)

Kar sem izpustila, dopolni sama. Seveda je sedaj na tebi odločitev, kaj pretehta. Osebno se mi ne zdi smiselno sploh razmišljati o resnejšem odnosu med vama, preden on najprej ne uredi (sprejme, se spravi s svojim težkim otroštvom, neha obtoževati starše...) svoje preteklosti. Pravzaprav je pri osebah, ki so za seboj imele tako izkušnjo nefunkcionalne družine in še
kakšne zlorabe v njej, nujno, da si vzamejo dovolj časa zase, se obrnejo na terapevta in se v kakšnem letu ali dveh intenzivnega dela na sebi najprej 'sestavijo skupaj' tako, da bodo potem zreli, odgovorni in z optimizmom v očeh bili pripravljeni si ustvariti srečno partnersko zvezo. Bližnjic tu žal ni, čeprav jo običajno vsi iščejo. A v resnici ob tem trpijo le njihovi najbližji in seveda najbolj oni sami. Preden sam nisi urejena, zrela osebnost, ni realno pričakovati uspešne zveze, saj niti s svojim življenjem nisi zadovoljen in potem vsega dobrega niti ne moreš deliti z nekom drugim. To, kar torej predlagam tvojemu fantu, je torej to, da si najprej izbere terapevta, ki mu zaupa, s katerim se bo ujel in redno hodil na terapije, dokler ne bo začel v sebi doživljati spremembe, začutil, da obstaja tudi drugačen način življenja, razmišljanja, delovanja. Čaka ga dosti dela na sebi in če se ti vajina zveza zdi vseeno obetavna, potem mu boš ves ta čas lahko stala ob strani, ga spodbujala na tej poti, ter potrpežljivo pričakovala pozitivne spremembe. Po tem, ko on konča z delom na sebi, vama
svetujem enoletno pripravo na zakon, ki še ne pomeni nujno tudi, da se morata potem poročiti, imajo pa srečanja vsa mogoča vprašanja in teme, ki jih je pred resno zvezo potrebno razčistiti, tako, da jo zelo priporočam. Na koncu vama še vedno ostaja odločitev ali se vidita na skupni poti ali ne. Če ne, ni za nobenega nič izgubljeno, saj bosta pridobila novo izkušnjo, ki vama bo koristila tudi v prihodnji partnerski zvezi. In še to: sama bi mu kot pogoj najine zveze postavila to, da se odreče popivanju, saj je to garant za propadlo zvezo. Seveda pa vse to še ne zagotavlja, da bo ta fant kdaj uspel toliko dozoreti, se osebnostno spremeniti, da bo sposoben osrečevati sebe in svoje bližnje. Največ je seveda odvisno od njega, njegovega truda, zavzetosti, poguma in vztrajnosti nad delom na sebi.

Upam, da ti je tole razmišljanje malo pomagalo pri lastni odločitvi, sicer se lahko še osebno pogovoriva. Vse lepo,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3139-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti