Andreja Jereb | ponedeljek, 22 januar 2007

19-letna študentka se zaradi premajhnega števila točk ni mogla vpisati na željeno fakulteto. Študij, na katerem se je zanjo našel prostor, je ne veseli, zato razmišlja o prepisu. Vendar se tu pojavi problem: starša in fant je v  tej odločitvi ne podpirajo …

Lep pozdrav! Že nekaj časa razmišljam o pogovoru s psihologom, pa bom najprej poskusila takole preko e-maila. Sem 19-letna študentka, ki pa ni zadovoljna z izbiro študija. V preteklem letu se nisem uspela vpisati na željeno fakulteto, zato sem se vpisala tja, kjer so bila še prosta mesta. Ker me ta študij ne veseli, sem se odločila, da ga za to leto opustim in naslednje šolsko leto ponovno poskusim srečo, vendar pri tem nimam velike podpore staršev, še posebej očeta. Z njim bi se rada pogovorila, vendar ne gre brez agresivnega pogovora. Ne razume me da mi pač ta študij ni všeč in da nisem ne prva in ne zadnja, ki bom izpustila eno leto in se prepisala drugam. Neke posebne podpore pa nimam tudi s strani mojega fanta, kar me še dodatno demotivira. Ne vem, kako naj se odločim.

Zadnje čase pa me pesti tudi moj fant, saj najbrž vse podzavestno prenašam na njega z nepotrebnimi prepiri. Je zelo ljubosumna oseba, kar mi ne odgovarja najbolj, ampak sem
se nekako sprijaznila, saj ga imam zelo rada. Želim si manj prepirov z njim, ampak jih je več in več, saj sem zelo zmedena osebnost in se "ne najdem". Rada bi večjo voljo do življenja in do tega, da nekaj dosežem, saj bi rada sebi in drugim dokazala, da sem sposobna in da zmorem. Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor, upam, da mi bodo vaše besede vsaj malo pomagale. Hvala!

Niky

 

Pozdravljena, Niky!

Najprej te pozdravljam, da si se opogumila in poiskala pomoč za svoje vprašanje. Če z odgovorom ne boš zadovoljna, se še vedno lahko osebno vidimo in naredimo konkreten načrt za to, da boš prihodnje leto štartala bolj uspešno. Nanizala ti bom nekaj mojih vprašanj, razmišljanj, za katera upam, da ti bodo prišla prav.

Žal mi je, da ti ni uspelo v prvo priti na želen študij. Prav si naredila, da si se vpisala nekam drugam in s tem ohranila status študenta, ki ti omogoča številne ugodnosti, predvsem možnost večje finančne neodvisnosti z delom preko študentskih servisov. A nič ni gotovo, da ti bo prihodnje leto uspel vpis na želeni študij. Zato bo zelo pomembno, da skrbno in premišljeno
izpolniš vpisno prijavo za na fakulteto (pisno ali preko interneta). Že sedaj dobro preštudiraj različne programe in si jih izpiši 5 tistih, ki te najbolj veselijo, od tistega, ki si ga najbolj želiš, navzdol. Potem preglej na internetu, kaj konkretno se tekom tistega študija dogaja, kakšne predmete imaš, za kaj te študij usposablja, kakšno službo ti omogoča, koliko je zaposlitev s tistega področja ali ti omogoča napredovanje, ustanovitev lastnega podjetja, koliko točk je bilo potrebnih za vpis v preteklih nekaj letih itd. Šele, ko boš zbrala vse potrebne informacije in upoštevala še svoje želje, si pravilno rangiraj tri študije, ki jih boš napisala tudi na prijavo za vpis.

Ti si edina, na kateri je dokončna odločitev glede študija, saj boš na koncu ti tista, ki boš nek poklic opravljala 8 ur dnevno, 5 dni v tednu, 40 let. To je precej dolga doba, zato si vzemi še en mesec časa za temeljit premislek, saj je pomembno, da te bo kasnejša zaposlitev veselila in ne boš prihajala na delo le zaradi zaslužka, sicer znaš biti prva na seznamu za odpuščanje. Vsi ostali ti lahko damo take ali drugačne informacije, kot jih slišiš tudi od staršev in fanta npr. strah, da je študij zate prezahteven (ne vem, kakšen uspeh si imela v srednji šoli, koliko boš 'pridno' študirala), da ni veliko zaposlitev s tistega področja, da tisto delo ni perspektivno (je npr. presežek dela, so nizke plače, preveč konkurence, ...), da si za tisti poklic preveč/premalo ambiciozna, nadarjena in kar je še takega. Vzemi zares vse informacije od kogar koli, vendar se na koncu odloči sama! Verjemi, da ti drugih povratnih mnenj ne dajejo, ker ti želijo kaj slabega, temveč, ker ti želijo vse najboljše. Katera in koliko boš njihova mnenja upoštevala, pa se moraš spet na koncu odločiti sama ter za to prevzeti tudi odgovornost.

Verjetno tvojega očeta skrbi, da če ti ni uspel vpis na prvi študij in sedaj tudi tega rezervnega ne nameravaš niti poskušati delati, da to pomeni začetek poti navzdol, da ti tudi v prihodnje ne bo uspelo, da hočeš samo poskušati in igrati na srečo. Razumem njegovo skrb in iz izkušenj sodeč je res precej študentov, ki jim v prvo ni uspelo ali pa niso opravili vseh izpitov za prvi/drugi letnik, pa niso nikoli končali študija. Sama moraš DOKAZATI, da je njegov strah odveč. Je pa res, da je kar nekaj staršev, ki redno opravljanje študija pogojujejo z omogočanjem brezplačnega bivanja doma pri starših. To mnoge zelo motivira, da se potrudijo biti redni študenti, saj nimajo pogojev ali sredstev za samostojno preživljanje in bivanje kje
drugje. Če je tako tudi pri tebi, si sedaj preko servisa najdi zaposlitev in tudi sama kakšno malenkost prispevaj k družinskemu proračunu, zgolj zato, da pokažeš svojo dobro voljo staršem. To leto lahko tudi idealno izkoristiš tako za opravljanje vozniškega izpita, če ga še nimaš, pa izboljšano znanje jezikov, računalništva ali katere od spretnosti ali znanja, ki ti znajo koristiti pri tvojem študiju/poklicu. Skratka, pokaži drugim, da to šolsko leto ni vrženo stran, ampak se trudiš ga kar najbolje izkoristiti za pridobivanje dodatnega znanja/spretnosti. Prav na ta način boš bližnjim najbolj konkretno pokazala svojo pripravljenost in sposobnost, da znaš in zmoreš.

Kar se fanta tiče: sama se moraš odločiti, koliko in katere njegove reakcije in značajske poteze boš še sprejela za srečno bivanje z njim in česa nikakor ne. Če te neka stvar zelo moti in jo sam noče spremeniti, niti zavoljo ljubezni do tebe, bi se sama vprašala o kvaliteti vajinega odnosa. Sama vem, da če bi mi šla neka stvar kar naprej v veliki meri na živce, bi najprej prosila fanta za pogovor. Če bi to odklonil, bi se vprašala, če sem pripravljena vse življenje živeti s takim fantom, s tisto njegovo lastnostjo, ali mi bo ves čas toliko presedala, da se bom kar naprej jezila, mu jo metala pred oči, s tem netila prepir in škodila tudi kvaliteti kasnejšega družinskega življenja ali celo odnosa do otrok. Če bi ugotovila, da nisem
pripravljena, bi spet prosila fanta za pogovor in mu povedala, da kljub sicer pozitivnim čustvom do njega, ne želim najinega odnosa nadaljevati, ker dolgoročno v njem ne vidim zadovoljstva. Če bi bila pripravljena in bi odtehtala moja čustva ljubezni do fanta, bi morala prevzeti tudi to posledico, da bi mu tiste lastnosti, ki me toliko moti, fantu ne bi več očitala, saj sem se prostovoljno odločila, da si želim biti z njim takšnim, kot je in ga ne bom temeljno spreminjala. Skratka, če ti to, da fant ni ljubosumen in te podpisa pri tvojih študijskih/poklicnih odločitvah zelo veliko pomeni in on tega odnosa ne želi spremeniti, razmisli, da razmerje končaš, če želiš sama uresničiti svoje želje/ambicije in biti srečna. Če pa
imaš fanta tako rada, da v nobenem primeru razmerja ne želiš prekiniti, potem mu tudi nehaj očitati njegovo vtikanje v tvoje poklicno odločanje ter ljubosumnost. Srednje poti ni. Verjemi, da fanta sama spreminjati ne moreš. Vsak se lahko sam spremeni le, če sam nekaj prepozna kot svojo napako in se SAM ODLOČI jo spremeniti. Glede na to, da nista še v nikakršnem vezanem odnosu (poročena), sta tudi popolnoma svobodna do vajinega razmerja ali ga
ohranita ali se razideta. In manjše zlo je sedaj, ko sta še prosta, menjati nekaj partnerjev, dokler ne najdeta pravega, kot takrat, ko sta si zvestobo že obljubila in imata po možnosti še kakšnega otroka - takrat pa je to lahko že tragedija za marsikoga, predvsem otroka.

Prepire se razrešuje tako, da se začne pogovarjati in se ob enem zna tudi poslušati. Najprej je potrebno, da si pri reševanju nekega problema pozitivno naravnana, se pravi, da si  pripravljena vse narediti za uspešno rešitev problema in ne, da se samo razmetava z besedičenjem drug preko drugega in težnji vsakega, da zmaga v besednem dvoboju.
Trdno upam, da sem ti s tem razmišljanjem vsaj malo pomagala pri reševanju tvojih vprašanj. Če ne, se lahko dogovoriva za srečanje. Želim ti, da bi ti uspelo uresničiti cilj, ki si si ga zastavila,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3176-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti