Andreja Jereb | ponedeljek, 30 oktober 2006

»Moj pogled na svet je optimističen in zelo pozitiven, zato še težje razumem, zakaj me včasih napadajo negotovost, strah, čudne želje po trpinčenju.« Tako bi lahko na kratko povzeli tokratno pismo za psihologinjo.

Zakaj se mi stalno dogaja, da ko bi morala kaj povedati – po možnosti svoji mami – zamrznem, pozabim, ne znam povedati, kaj hočem? Ves čas me je tako strah. Ljudem se večinoma zdim zabavna, nekateri me kličejo "sonček", mislim, da je večina kar vesela moje bližine. Ponavadi skušam umiriti prepire, večkrat najdem dobre rešitve, da so vsi zadovoljni. Vendar se vsakič, ko kaj odločim – storim, potem počutim zelo tesnobno. Sprašujem se, če sem res storila najboljše.

Rada bi, da bi bili vsi ljudje srečni. Včasih dam veliko denarja komu, ki me prosi na cesti. Potem se zgodi, da sem tisti mesec zelo na tesnem z denarjem. Še hrano si težko kupim. (Sem študentka.)

Večkrat sem zelo jezna nase. Potem počnem kaj takega, da me boli/peče in potem mi je lažje. Verjamem, da to ni dobro. (Ko izvem, da to počne kdo drug, mu skušam na vse načine pomagati (s  pogovorom, poslušanjem).) Ampak to res "sede". Potem sem bolj mirna.
Zadnjič sem videla nekje mrtvo mačko in bilo mi je tako hudo, da sem pol ure stala pred truplom in nisem mogla nič, niti jokati. Dušilo me je.

Potem je pa še ena res čudna stvar. Velikokrat si želim, da bi me kdo posilil. Vem, prav smešno. To mi je hkrati grozno, hkrati pa smešno. Če bi me kdo posilil, potem bi nekako
čutila, da sem lepa. Ma je res čudno, ko to napišem, samo je res.

Včeraj sem hodila po ulici, in ko sem na hitro dvignila pogled, sem videla nekega človeka in se mu nasmehnila. Potem sem z grozo ugotovila, da je oseba invalidna in potem sem še dolgo imela zelo slab občutek, da bo morda mislil, da se mu smejem, ker se mi smili; da ga morda pomilujem. Smejala sem se pa samo zato, ker je bil lep, sončen dan.

Takih podobnih dogodkov je ogromno. Stalno me skrbi, da se bo kdo zaradi mene slabo počutil, da bom koga s čim prizadela. In vem, da to je možno, zato si ne morem reči, naj mi bo vseeno. Jezi me, blazno me jezi ta moja velika negotovost pri vsem. Še npr. seminarsko nalogo zelo težko napišem, ker nisem prepričana, kaj točno profesor želi, sprašujem se, če sem razumela pravilno navodila, ne vem, kako bi kaj najbolje napisala. Prav bolno je že vse skupaj.

Nič me ne skrbi, da bi me kdo prepoznal, saj na zunaj delujem zelo drugače. Pa ne, ker bi poskušala igrati. Ne, ampak je oboje res. Prebrala sem že več knjig o pozitivnem mišljenju ipd. In delam na tem. Ampak se stalno srečam spet na isti točki. Tam, kjer je samo ogromno strahu in negotovost. Bedno. In v resnici na splošno optimistično zrem na stvari in velikokrat se od srca nasmejim. Verjamem, da se te stvari lahko izboljšajo. In prav zato mi ni jasno, zakaj se tolikokrat znajdem v takem stanju, da sem čisto neuporabna. Ker ni res, da bi si dopovedovala, da bom gotovo zamočila. Zgodilo se je že, ko sem nekje nastopala, da sem prišla na oder, pozabila ves tekst, se začela samo živčno hihitati in šla dol. Ali na izpitu, ko me je profesor vprašal na začetku nekaj čisto splošnega, kar sem seveda vedela, ampak sploh nisem mogla govoriti in sem ga samo gledala. Rada bi vedela, če se da tega rešiti. In še posebaj glede mojih nenavadnih želja po posilstvu in trpinčenju. – Se da tega v resnici rešiti? Kaj sploh lahko naredim v zvezi s tem? Je to psihična bolezen? Zakaj do tega pride?

Hvala, če ste si vzeli čas za prebrati vse to.

LP


Pozdravljena!

To, o čemer tako nazorno pišeš in te spravlja ob živce, so pravzaprav težave, povezane s tvojo slabo samopodobo in s tem povezano nesamozavestnostjo.

To, da si boš vzela kakšno leto časa ter se vsak dan urila v pridobivanju pozitivne samopodobe, je tisto, kar ti zagotavlja odpravo marsikatere trenutne težave. Nasprotje strahu je zaupanje. Zaupanje, da znaš, da si dobro dekle, da zmoreš itd. Precej normalno je, da skušaš okolici kazati svoj prisrčen izraz, saj si vsaj takrat deležna pohval in takšna, kot ti drugi opisujejo, si pravzaprav želiš biti, drži?

Po drugi strani ti manjka občutek preračunljivosti, odgovornosti ter realnosti. Jasno, vsi si želimo vsem pomagati, vendar moraš najprej sama biti toliko močna, da zmoreš nekaj svojega dajati. Ljudje potrebujejo tvojo, mojo, našo pomoč, vendar jim jo lahko v polnosti nudimo edino, če smo najprej sami kot osebe tisto sonce, ki jim s svojimi žarki polepša dan. Tvoji žarki pa so trenutno zelo pristriženi. Vzemi si čas zase ter naredi najprej nekaj korakov naprej v svoji osebnostni rasti.

Kakšne negotove trenutke lahko precej hitro razrešiš: če te je strah, da ne veš natančno, če boš z napisanim zadela bistvo seminarja, pojdi do profesorja in ga to vprašaj – bolje to, kot da oddaš seminar, ki je mimo naslova in ti ga bo profesor zavrnil. Verjemi, da profesorji precej cenijo, če jih večkrat vprašaš kaj v zvezi s snovjo pri predmetu, ki ga poučujejo.

Tisti, ki te bo imel resnično rad, te bo najprej sprejel tako kot si, brez mask, ki jih kažeš pred drugimi. Cenil bo tvojo notranjo lepoto in se ne ustavljal samo pri zunanji. Zato ne boš potrebovala tako nasilnih dokazov, kot je prisila, ampak nežne dotike ljubezni, ki ti bodo dali ogromno energije za vsakodnevni boj vztrajanja v ljubezni.

Končala bom s tem, kar sem začela: potrebuješ dosti časa zase in za delo na sebi – da si zgradiš o sebi bolj pozitivno samopodobo, postaneš bolj samozavestna. O tem sem že dosti pisala. Ustvari za začetek okoli sebe čim bolj pozitivno okolje: druži se s prijetnimi, pozitivnimi ljudmi, glej pozitivne vsebine na TV, poslušaj glasbo, ki ti je v spodbudo, zapisuj si čim več trenutkov iz svojega življenja, na katere si ponosna, v katerih si začutila, da si močna, pozitivna, uspešna. In predvsem, verjemi v to, da ti bo uspelo postati drugačna – trdna vera je že pol poti k uspehu.

Če boš potrebovala pomoč, spodbudo, boš kdaj obstala in boš potrebovala nasvet, se oglasi in z veseljem ti pomagam,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2865-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti