Andreja Jereb | sobota, 14 oktober 2006

Mamico skrbi vedenje njenega sina, ki postaja vse bolj samotarski, vase zaprt, odklanja družbo vrstnikov in vključitev v razne organizirane skupine. Kako mu pomagati, da se bo zmogel odpreti za okolico?

Prosila bi vas za nasvet v zvezi s težavo, ki me mori že kar nekaj časa – gre pa za sina, ki je star 12 let. Je odličen učenec, vendar opažam, da nima prijateljev. Po šoli ne gre nikamor, želi biti doma. Poleg tega ne želi skoraj nikakršnih izvenšolskih dejavnosti. Poskušali smo s športom, zamenjal je tri, lani se je uprl in ga ne moremo pregovoriti, da bi ponovno kaj poskusil. Ima hobi: stalno nekaj ustvarja, izdeluje. Vendar se ne želi vključiti v organizirano skupino – pravi, da je tam vse prelahko. Naj povem, da imamo prijatelje, ki imajo otroke podobne starosti, pa z nikomer od njih ne vzpostavi tesnejšega stika, niti si ne želi njihove družbe. Zelo rad bere. Čas pred televizijo in računalnikom pa ima omejen. Kako naj ravnam z njim? Ko sem ga poskusila spodbuditi, da bi se dogovoril s kakšnim sošolcem, da bi ga obiskal popoldne, je rekel, da je poskušal, da pa nihče nima časa. Večkrat sem se poskušala pogovoriti z njim, da bi mu kako pomagala, vendar je rezultat le ta, da postane nervozen. Dejansko ne vem, kaj naj storim. Naj povem še to, da imam še enega sina, leto mlajšega, ki pa je pravo nasprotje: družaben, energičen ... Spodbujala sem ju, da bi odšla ven skupaj, pa starejši noče – pravi, da tega ne želi in da je rad sam.

Mamica


Pozdravljeni!

Verjamem vam, da vas skrbi za sina, ki je, izgleda, precej samotarski in ne ljubi preveč družbe vrstnikov. Po drugi strani to pri njegovi starosti ni še prav nič tragičnega.
Predlagam vam, da najprej vprašate njegovo razredničarko, ki ga spremlja tisti del dneva, ko je fant v šoli, kako funkcionira v razredu, kako se razume s sošolci, kako sodeluje pri skupinskih aktivnostih, koliko je aktiven v razredu, ali je bolj iniciator ali je tudi v razredu bolj v ozadju. Enako bi vprašala učitelja športne vzgoje in mu morda predlagala, naj poskusi vašega sina bolj spodbujati pri skupinskih športih, ga pohvali, kadar mu gre dobro in mu predlaga kakšen obisk pri treningih.

Prvo, kar mi pride na misel, je, da se sin v družbi vrstnikov očitno ne počuti dobro. Zakaj, boste vi v pogovoru z njim najlažje ugotovili. Ponavadi gre za neko hibo, ki jo lahko doživlja samo on in se počuti manj vrednega od vrstnikov, morda je to kaj fizičnega, morda verbalnega, vedenjskega, ne vem ... In zaradi tega ga lahko vrstniki zafrkavajo in seveda mu ne paše njihova družba. Drugič so vrstniki lahko nevoščljivi, ker je odločen učenec, sami pa mislijo, da so frajerji, če izstopajo v negativnem. Sama sem imela to izkušnjo, da sem bila najboljša na šoli v kar nekaj športih, tekmovanjih v znanju, raziskovalnem delu, pisanju itd. in me vrstniki niti v osnovni niti v srednji šoli niso sprejeli medse, sploh ko sem pred njimi tudi javno izrazila neodobravanje zabave s pomočjo raznih omam (alkohol, cigarete, spolnost, nasilje itd.). Če je to razlog, potem potrebuje čisto drugačen pristop, pomoč, spodbude itd.
Bolj mi je padlo v oči to, da nima nobenih prostočasnih dejavnosti. Sama vedno staršem otrok v osnovni in srednji šoli za njihove otroke predlagam, da imajo dve aktivnosti – eno športno, da pokurijo odvečno energijo ter se izživijo, kar jim dvigne samozavest in eno, s katero izkoriščajo talent, ki ga imajo – ali je to kaj umetniškega, ali glasba, morda ples, kakšno modeliranje za fante itd. Kako ga spodbuditi k aktivnostim? Ne vem, kateri šolski predmet mu najbolj leži – ponavadi obstaja dodatni pouk, kjer boljšim učencem pokažejo večje skrivnosti in poglobitev šolske snovi, lahko jih tudi spodbudijo k različnim tekmovanjem. To bo najlažje naredil njegov učitelj.

Koliko pa ste aktivni kot družina? Koliko si vzamete vsak dan ali vsaj enkrat tedensko čas, da se usedete v nek družinski kotiček, se kaj pogovorite, dogovorite za kakšen skupni izlet, dejavnost itd.? Ali takrat sodeluje ali mu je postalo tudi druženje s starši odveč?
Večkrat pa se pri odraščajočih, predvsem fantih, zgodi, da se pri prehodu v puberteto za nekaj časa zapro vase, ker začno na sebi oživljati kup sprememb, ki jim preprosto niso več kos in se zato najbolje in najbolj varne počutijo, kadar so sami. V tem primeru je najbolje, da se skušate s fantom pogovoriti – morda bi to bolje uspelo očetu, če pa pogovor odklanja, pa mu kupite kakšno knjigo, ki odgovarja ali prikazuje fante v njihovem odraščanju v puberteti. Teh knjig je vedno več, tako da jih ne bo težko najti.

Upam, da sem vam dala kakšno idejo, kako sinu pomagati. Če nič od tega ne bo delovalo in se vam bo čez nekaj mesecev zdelo stanje še slabše, sploh če bodo nastopile kakšne negativne spremembe tudi na področjih, kjer je uspešen in v šoli, se oglasite in bova iskali rešitev naprej,

Andreja Jereb

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3473-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti