Andreja Jereb | petek, 15 september 2006

Shyamo vse bolj teži strah, da bi izgubila svoje prijateljice. Nekatere so pozabile na njen rojstni dan, kar sicer razume, vendar pa ob tem ugotavlja, da dekleta zelo pogreša in si želi, da bi lahko nekaj časa preživela ob njih, saj ji zelo veliko pomenijo. Kaj lahko stori za to, da bodo prijateljstva ostala pristna in živa?

 

Pozdravljeni!

Rada bi vam opisala situacijo, v kateri se nahajam. Študiram v Ljubljani, doma pa sem precej daleč od tam. Zdaj je čas učenja, problem pa je, ker se včasih težko zberem, ker me skrbijo druge stvari. Predvsem kar se tiče prijateljstva. Doma imam dve, tri prijateljice, v Ljubljani pa nekoliko več. Z nekaterimi od teh deklet smo se precej zbližale (s temi v Lj). So zelo v redu punce in mi veliko pomenijo. Problem pa je, ker jih v poletnih mesecih zelo malo vidim. Mislim, da je to glavni razlog, zakaj so nekatere pozabile na moj rojstni dan. Pa ne razumite me narobe, nočem nobenih daril, samo lepo je, če veš, da se je nekdo spomnil nate in tvoj posebni dan. In verjamem da so pač pozabile … saj se zgodi vsakomur. Včasih me je strah, da so kaj jezne name, čeprav ni nobenega razloga zakaj bi bile. Zgodi se tudi da, ne upam reči ne, da ne bodo kaj slabega mislile o meni. Pa sploh niso takšne. So zelo odprte punce, vedno smo iskrene med seboj. Res so nekaj posebnega. In zato mi to toliko pomeni.

Potem pa razmišljam, da bi lahko šla v Ljubljano, da bi bile več skupaj, pa me je strah, da me ne bodo sprejele. In imam občutek, kot da se pretvarjam. Da skušam biti bolj pametna, bolj dobra, skratka da nosim neko masko. Doma se na nek način počutim varno, ker sem tukaj vedno sproščena, obenem pa si želim biti v njihovi družbi. Zato me to venomer skrbi, kar  naprej pogledujem po telefonu, če me čaka kakšno sporočilo, pregledujem pošto, če me čaka kakšno e-mail sporočilo … pa skoraj vedno ničesar. Rada bi šla tja in bila z njimi, po drugi strani pa me nekaj ovira in še sama ne vem, kaj pravzaprav.

Hvala za to, če boste samo prebrali pismo.

Lp, Shyama


Pozdravljena, Shyama!

No, saj bo kmalu konec tudi študentskih počitnic in boš spet več v Ljubljani. Poglej, v resnici si lahko prav srečna, saj imaš prijateljice tako v domačem kraju kot v Ljubljani. A ni to nekaj velikega? Kamor koli prideš, te je nekdo vesel, se rad druži s teboj, skupaj preživljate prosti
čas ter si delite delčke iz svojega življenja.

Ja, izgleda, da te je pretirano strah, da bi te prijateljice izgubila, strah te je, da te ne bi sprejele popolnoma take, kot si, čeprav imaš do sedaj izkušnjo, da se dobro razumete, druga drugo sprejemate tako kot ste in torej nimaš razlogov za to, da bi potrebovala masko, se pretvarjala, da si boljša, kot v resnici si. Bistvo prijateljstva je ravno v tem, da si resnično lahko to, kar si, da si med seboj delite vaša vprašanja, si zaupate, se tolažite in se veselite skupaj. Ne postani vsiljiva, vedno nasmejana in popolnoma njim podredljiva, sicer se bo kaj hitro vaš odnos res končal, saj se izumetničenost zelo hitro opazi. Ostani to, kar si, veseli se skupnih trenutkov, vendar se nauči biti tudi sama, ne da ob tem trpiš in si želiš ves čas biti le s prijateljicami. Sedaj si v letih, ko moraš marsikateri za prihodnost potreben korak narediti sama in za to si moraš vzeti čas in samoto samo zase. Potrebuješ torej čas zase in potrebuješ družbo. In
trenutno imaš priložnost za oboje, zato jo izkoristi.

Ja, nam, ki imamo rojstne dneve med počitnicami (tudi sama ga imam konec julija), je precej nerodno praznovati. Veš, sama sem se že v osnovni šoli jezila na mami, zakaj me je morala prav takrat roditi, ko so vsi na počitnicah, saj sem tako le redko lahko praznovala rojstni dan takrat, ko sem ga imela. A lahko preprosto narediš tako, da ga praznuješ konec junija,
takrat, ko ste vse napete od učenja in izpitov in to tako praznovanje lahko zelo primerna popestritev in sprostitev od vsakodnevnih obveznosti. Če ti je to letos ušlo iz rok, lahko pripraviš praznovanje konec septembra, ko se bodo že vse vrnile s počitnic. Veš kakšen prijeten začetek novega šolskega leta bi to bil. Premisli in organiziraj. Želim vam lepo prijateljstvo, tebi pa tudi veliko zadovoljstva s samo seboj,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2551-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti