Pozdravljeni!

Starša sta se pred kratkim ločila. Odločitev sprejemam kot pozitivno, saj se je s tem razrešilo kar nekaj težav. Z mlajšim bratom živiva pri mami, oče naju obiskuje povprečno 1x na teden. Težava se prične, ker se oče s tem (z ločitvijo) nikakor ne more sprijazniti, zato nas (predvsem naju z bratom) velikokrat psihično utruja. Grozi, da bo naredil samomor! Po eni strani se mi zdi, da on tega ne bi bil zmožen narediti, po drugi strani pa se bojim ... najhuje je, ko to govori 10-letnemu bratu, ki je zelo čustven! Si lahko predstavljate? Že večkrat sem mu rekla (celo zabičala) da naj tega ne govori več, pa nič ne pomaga. obrnila sem se tudi na center za socialno delo, kjer smo imeli razgovore, ter prosila, da mu naj še kdo drug pove, da naj s tem neha, ker očitno moja beseda premalo zaleže. To so storili, pa se je situacija le malo umirila. Še sedaj včasih dobim kakšen očitek, da ga pa 'kmalu ne bo več'.

Kaj mi predlagate vi? Še je sploh možno kaj več storiti? ...negativne misli me velikokrat spremljajo, včasih se precej bojim, predvsem pa mi ni vseeno za brata, ker ga imam res rada in ne bi želela, da bi tak otrok moral trpeti!

Lep pozdrav!

Erinija

Pozdravljena, Erinija!

Hvala ti za tvoje zaupanje in skrb glede očeta in brata. Včasih je ločeno življenje res odrešitev za rešitev nezdravih odnosov, ki vladajo med zakoncema. Ponavadi najbolj ta kratko potegnejo ravno otroci, ki imajo oba radi, so na oba navezani ter si želijo prisotnost obeh v svojem življenju.

To, kar počne tvoj oče, da pred sinom grozi s samomorom, je izredno nizko dejanje, saj s tem samo hudo obremeni svojega sina (in tebe), na rešitev svoje situacije pa nič ne vpliva. Sam bo moral narediti ta korak, da bo ločitev sprejel kot del svojega življenja in živel naprej na drugačen način, morda se bo odločil ostati sam, morda bo spoznal drugo žensko ter si ustvaril novo družino, ne vem. Za vaju bo v vsakem primeru vedno ostal oče, zato je prav, da stike obdržite, vendar samo, če so le-ti zdravi in za vaju z bratom pozitivni. Če temu ni tako, bi sama naredita to, da bi očeta prosila, da če ne preneha s takimi izjavami, naj ne hodi več na obisk. Mislim, da bi prej se tega odvadil, kot da bi vaju ne obiskal, če vaju ima res rad. Prav je, da si se opogumila in poiskala pomoč na Centru za socialno delo, ki mu lahko v skrajnem primeru tudi prepove stike z vama. Več kot to, kar si naredila, verjetno ne moreš, saj sama ne moreš ves čas kontrolirati očeta, kaj bo kdaj rekel, koliko bo koga prizadel. Vedi pa, da oče to govori predvsem iz lastnega razočaranja, občutka nemoči, verjetno tudi jeze (nase ali na bivšo ženo), izsiljuje vse, da bi se vrnil nazaj k vam, vendar poti nazaj verjetno ni več in s tem se bo moral sam sprijazniti. Saj verjetno to sam potihem ve, zato si je izbral zelo grdo pot manipuliranja preko lastnih otrok, da bi dosegel pri ženi, kar si želi. Ne vem, če sta si bila dosti blizu, mu poskusi to razložiti, čeprav ne vem, če bo doseglo dolgoročni učinek. Sicer pa ga prosi, naj ne prihaja več, če s svojimi obiski samo obremenjuje tebe in tvojega brata.

Držim pesti, da bi se oče le sprijaznil s svojo situacijo in sprejel odgovornost za svoja dejanja v svoje roke ter se do vaju z bratom obnašal tako, kot se spodobi za očeta, ki ima rad svoje otroke in jim želi vse najboljše,

Andreja Jereb