Andreja Jereb | petek, 28 julij 2006

Prizadevna študentka je pri pisanju diplome naletela na neobičajen problem: ovire s strani mentorice in posledično izgubo volje do študija. Kako naj premosti te težave in kaj lahko stori za to, da bo diploma čim prej v žepu?

Lepo pozdravljeni,

imam svojevrstno težavo: za pisanje diplome sem odločila nekoliko prej, ker sem imela precejšnjo voljo, torej sem jo začela pisati tekom tretjega letnika. Temo sem imela že pred odločitvijo izbrano, ravno tako tudi mentorico, ki pa me je šokirala, ko mi je predlagala naslednje: da lahko kar eno diplomo prepišem, pa ne bo nič narobe – nisem mogla verjeti temu predlogu oz. zelo neprijetno je bilo spoznanje, da sem po njeni presoji tako nesposobna, da ne znam sama spisati diplome.

Trudila sem se stvar izpeljati, kako je prav, pri tem pa me zelo ovira odnos mentorice – ingorantski, hladen, brezbrižen. Moji občutki ob tem so skrajno neprijetni, kar se zelo pozna tudi pri študiju.

Rada bi na to pozabila, rada bi da bi bilo vse tako normalno kakor prej. Žal mi je, da sem morala mentorico, ki jo sicer zelo spoštujem, spoznati v takšni luči.

Hvala za pozornost in iskrena hvala za kakršen koli odgovor.

Kalipso

 

Pozdravljen, Kalipso!

Ja, predstavljam si tvoje razočaranje nad profesorico, ki si jo strokovno zelo spoštovala in od nje pričakovala daleč več kot takšen odnos. No, če bi meni moja mentorica predlagala, naj kar kakšno nalogo prepišem za diplomo, bi mentorico zagotovo zamenjala, saj bi si enako mislila, da me podcenjuje in takega odnosa pri pisanju diplome sama ne bi dovolila.

Verjamem ti, da od profesorice, ki jo imaš za dobro pedagoginjo, pričakuješ dosti bolj korekten, spoštljiv odnos, vendar verjemi, da so tudi profesorji samo ljudje, ki imajo svoje dobre in slabe dneve, svoje vrline in svoje muhe. Tudi mene je marsikateri profesor, od katerega sem pričakovala daleč več, hudo razočaral, predvsem v medsebojnem odnosu, komunikaciji. To me je dosti prizadelo, ker sem profesorje vedno zelo cenila, jih po njihovem
znanju, vrlinah skoraj kovala o oblake, potem pa sem padla trdno na realna tla ob ugotovitvi, da so lahko enkrat taki, drugič drugačni, morda odlični strokovnjaki, vendar nemogoči v medsebojni komunikaciji, lahko odlični raziskovalci, vendar slabi mentorji itd. Ko se mi je to večkrat zgodilo, mi je pomagalo ravno spoznanje, da so tudi profesorji samo ljudje, da niso tako popolni, kot sem pričakovala. Nisem pa nobenega njihovega vedenja jemala osebno, tako kot to doživljaš ti; zato te je tudi tako prizadelo. Samo predstavljaj si, koliko imajo oni študentov in redko kateri je res motiviran, da bi študent naredil res dobro diplomo, da bi se res nekaj iz tega prvega resnega, večjega samostojnega projekta česa naučil in morda spoznal tudi za svoj bodoči poklic. Ob tolikem številu študentov, ki jih profesorji imajo, smo študenti večkrat zgolj številke in se do nas obnašajo zelo uradno. Za začetek ti res predlagam, da se oddaljiš od razmišljanja, da je profesorjem veliko do tebe, ne pričakuj osebnega odnosa, da ne boš preveč razočarana in zato jih tudi ne sprašuj, čemu so kdaj kako do tebe reagirali, ker boš slej ali prej razočarana, ko te bo kateri vprašal, ali misliš, da si toliko pomembna, da se morajo do tebe ne vem kako spoštljivo obnašati ali kaj. Tudi ti čim prej uredi vse formalnosti, dobro se nauči, čim prej zaključi uspešno z izpiti, napiši diplomo, jo oddaj in zaključi študij. Vso
energijo vloži v te naloge, čeprav ti verjamem, da ti veliko pomenijo odnosi s profesorji, sedaj pa bi morala več narediti tudi na svoji samopodobi in samozavesti, sicer ti bo še naprej težko šlo pri študiju.

Glej, tako daleč si že prišla s študijem, zelo prizadevna in pridna študentka si morala biti, da si se že leto pred svojimi vrstniki lotila pisanja diplome, imaš željo naučiti se čim več in tudi vso svobodo, da to željo uresničiš. Kot rečeno, najprej se skoncentriraj, da čim prej opraviš izpite, da se znebiš ene obveznosti, potem razmisli o menjavi mentorice, če te je ta že to leto toliko osebno prizadela. Takrat boš imela mir ni čas, da napišeš diplomo, jo zagovarjaš in s tem zaključiš študij. Verjemi, da se boš v tistem trenutku požvižgala na to, kakšen odnos je kateri profesor imel do tebe, bistveno ti bo, da končno dobiš papir, ki ti dovoljuje opravljanje
tvojega poklica.

Upam, da sem te potolažila ter dala nekaj konkretnih iztočnic za naprej,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2066-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti