sedmi dan je naš Stvarnik počival. zato se spodobi, da tudi mi počivamo.

NAPAKA!

:) mislim, da sedmi (ali pač prvi, kakor kdo vzame) dan v tednu ni namenjen poležavanju (četudi to delam). morda si je Umetnik po šestdnevnem garanju privoščil počitek, ampak verjetno to ni bil počitek lenobne sorte. vsaj težko si človek to predstavlja - glede na izkušnje bi ga preganjalo hudo brezdelje, če že ne bi bil povsem vržen iz življenjskega ritma. 

vsekakor je bolj smiselno porabiti sedmi dan za kaj drugega kot pa za vsakodnevno rutino (prejšnjih šestih dni). gotovo je imel Začetnik v mislih, da bi šestdnevni tedni brez prediha imeli za posledico prekomerno utrujenost in otopelost, pomanjanje (duševnega) razvedrila (in stavke delavskih sindikatov ter koledarje, v katerih bi mrgolelo šestic...).
TOREJ: nedelja je zakon. delajmo v nedeljo to, kar ne delamo čez teden, in si od njega odpočijmo. in vzemimo si čas Zanj, in Mu čestitajmo za krasno umetnino (v mislih imam svet in nas same). zasluži si to!

no, da opišem, kako sem se danes izognil vsakodnevni rutini:  jutro z mašo, dopoldansko pospravljanje kuhinje (farizeji bi me lovili na t.i. 'Gospodov dan', ampak tudi učenci so smukali klasje...), popoldansko branje, kopanje, razmigovanje,... ha. za zakjluček sem šel na prijatelski klepet na osem (8) očes, ki smo ga začinili s pijačo in pico.  pred kakšno urico me je moja deklica pripeljala domov, in mi s kratkim klepetom dokončno polepšala dan. 

sedaj grem spat. :) Bog nas blagoslovi. resno mislim.