Andreja Jereb | torek, 27 junij 2006

Alkohol v družini povzroča mnoge travme. Kako lahko dvajsetletnik pomaga očetu alkoholiku, da bo spoznal, kam je padel, in poskušal rešiti nastalo situacijo?In kako lahko zaščiti mamo in sestro, ki zaradi očetove nasilnosti zelo trpita?

Preden se spravim k (napačnemu) reševanju problemov sam, sem se odločil, da tudi vas vprašam za mnenje.

Moj problem je sledeč: moj oče je alkoholik, in tega se ne zaveda. Bil je na robu, zdravniki so
rekli življenje ali smrt; takrat je nehal za nekaj let, zdaj pa je spet po starem, le jaz sem vmes odrasel. Star sem 20 let in se že čutim odgovornega, da bi lahko doma naredil red. Oče se vedno spravlja na sestro in mami, ju psihološko uničuje z raznimi žaljivkami in grdim zbadanjem oziroma se zdira zaradi banalnih malenkosti. Tako ne gre naprej. Neprestano izziva, začel je urinirat ob wc, kar zelo smrdi, če takoj ne počistiš, tako da je mami to začela čistit. Mene pa boli srce, ker kot odrasel človek nič ne storim. Res je, da se spravlja na nas, ko je zadet, in ko smo vsi skupaj.

Zgodilo se je že, da so ga mamini sorodniki enkrat prijeli v roke in je bilo kar nekaj let mir. Moje vprašanje je, kako dopovedati, da se naj spremeni, da uničuje vse okoli sebe, sestra je na robu z živci, posledično ji tudi izpiti šepajo, mami se dela trdno pred vsemi, pa vem da jo boli. Jaz pa … se tudi trudim da gre skozi eno uho notri skozi drugo pa ven. Ker me tudi skrbi, da ne bi nekoč sam postal tak. Kaj mislite, da bi sploh pomagalo? K svetovalcu ne bo šel, nas ne posluša, ker je kot da bi se pogovarjal s steno, ne zna poslušat, koga bi sploh poslušal (pred ostalim svetom je seveda svetnik in se naredi lepega, vendar se tudi na tleh solze takoj ne
posušijo, kajne...)??? Ali naj čakamo še par let in ga bo višja sila umirila... Kot sem že prej omenil, se čutim odgovornega, da ne naredim miru, vendar tudi nočem situacije se poslabšati ker je zelo občutljiv, in lahko začne nad mami zganjati še kake hudobije, ker me ni ves čas doma.

Zaradi tega se obračam k Vam. Hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali pismo; upam, da sem dovolj nazorno prikazal problem.

Lep pozdrav

Dolenec

 

Pozdravljen, Dolenec!

Hvala ti za tvoje zaupanje in precej žalostno pismo. Če se oče noče iti zdraviti, je samo še ta možnost, da ga preprosto zapustite. Najprej vidva s sestro (koliko je sestra stara?), ker se morata počasi umiriti, dokončati študije, se zaposliti, se preseliti na svoje in si ustvariti svoje družine. Verjemi, da bosta že tako kar nekaj časa s seboj še nosila to travmo, zato se mi zdi res pomembno, da čim prej skleneta in se nekam odselita. O tem bo morala slej kot prej razmisliti tudi mama, saj druge poti preprosto ne vidim. Veš, dostikrat se človek odloči za korenito spremembo svojega življenja šele takrat, ko pade tako globoko na dno, da spozna, da ni nobenega drugega izhoda več.

Kar pa te bo najbolj razočaralo: nihče ne more drugega človeka prepričati, naj nekaj naredi, če sam ne čuti potrebe po tisti spremembi. In tvoj oče je ne čuti. Verjemi, da ga ne boš na noben
način prepričal, naj se spremeni. Saj njemu je čisto v redu. Vse mu skuhate, operete, zlikate, za njim pospravite, opravičujete ga pred celim svetom, trpite njegovo razgrajanje... Ali mu je lahko še lepše? Šele ko bi mu ves ta luksuz odpadel in bi spoznal, da je sam, da tudi nima več sredstev za alkohol, niti več bližnjih, nad katerimi se lahko znaša, šele potem bi šel vase in začel razmišljati, kako naprej.
Sam za njegovo življenje nisi odgovoren, pač pa za svoje, zato moraš sedaj najprej poskrbeti zase, za sestro in mamo.

Verjetno sem te razočarala, vendar druge možnosti ni!

Bodi pogumen in se odloči za pravi korak,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4246-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti