Andreja Jereb | nedelja, 11 junij 2006

Tokrat prosi za nasvet dekle, ki  ima za seboj izkušnjo napada panike med ginekološkim pregledom. Spomin je še toliko bolj boleč, ker je ob tem doživela nerazumevanje in obsojanje s strani zdravnice.

Pozdravljeni!

Imam problem, in sicer ne prenašam ginekoloških pregledov. Prvič in zadnjič sem šla pri 17-ih in sicer zaradi težav z mehurjem. Nisem se bala, vendar se je groza začela takoj, ko sem se ulegla. Sleči hlače pred zdravnico mi ni bil problem, saj je vendarle usposobljena, vendar sem začela jokati takoj, ko sem začutila, da mi pregleduje mednožje. Hlad instrumentov me je spravil ob živce, še bolj pa občutek, da mi bo zdaj zdaj odščipnila notranjost.

Ginekologinja je bila malodane ogorčena nad mojim obnašanjem in mi je še navrgla, kaj bom počela pri prvem spolnem odnosu, če bom taka in to je me je zjezilo. Ko sem se oblekla, sem se čutila ponižano, panično sem jokala in komaj lovila sapo. Ko sem stopila ven, se mi je videlo, da sem čisto uničena in mama se je jezila name, naj neham, grdo me je gledala, mi očitala, da sem koza in da ji s tem bebastim vedenjem delam sramoto. Bila sem osramočena pred vsemi zaradi moje reakcije in zaradi samega pregleda. Ko mi je zdravnik začel učeno govoriti, da je ginekološki pregled nujen in normalen za vsako ženo, sem imela željo, da bi ga udarila. Skoraj se je smejal mojemu joku.

Ne vem, čemu burna reakcija. Sem bistra in pogumna punca, ki je občutljiva, vendar ne pretirano. Seks, flirtanje in golota me ne motijo, glede teh stvari nimam tabujev, nisem zadrto dekle, ki ob pogledu na golega človeka zardi in se zgraža. V odnosu do ljudi sem na začetku malce sramežljiva, nato se odprem, rada imam nasprotni spol in ob misli, da bom nekoč z nekom šla v posteljo, samo skomignem z rameni in si rečem, da je treba času pustiti čas. Stara sem 19 let in o teh stvareh sem se zelo dobro izobrazila, vendar me je strah ginekologa. Misel na to, kako mi bo z mrzlimi instrumenti šaril po nožnici, me ubija. Kaj naj storim? Tja bom mirno šla, ko pa bo spet prišlo do samega dejanja pregleda, bom divje jokala. Kako naj zdržim? Kako naj se znebim občutka, da mi bodo vse skupaj odščipnili? Prenašam vrtanje zob, norčujem se iz ljudi, ki se bojijo ptičje gripe, ginekološki pregled pa me vrže iz tira. Je možno, da bom tudi pri prvem seksu doživela napad panike, ki bo prišel kljub popolnemu zaupanju v partnerja?

 

Pozdravljena!

Hvala ti za tvoje pismo in zaupanje. Verjamem ti, da ti res ni lahko, sploh ker se ne počutiš razumljeno niti od tistih, od katerih pričakuješ, da ti bodo zadnji stali ob strani. Tudi tvoj strah in odpor mi je precej znan, saj sem tudi sama imela s temi pregledi od začetka velike težave. A imam srečo, da imam nadvse prijazno, nežno in razumevajočo ginekologinjo, ki je v meni
popolnoma odpravila strah pred pregledi. Prijetno pa verjemi, da ni skoraj nobeni ženski pri teh pregledih. Najprej je dobro, da bi si izbrala tako ginekologinjo, ki bi ji lahko zaupala, bi ti verjela in ti skušala preglede kar najbolje olajšati. Meni je pri moji zelo pomagalo, da mi je ves čas govorila kaj bo naredila, s čim, kaj bom sama pri tem občutila itd. Tako sem se lahko že vnaprej pripravila in mi je bilo lažje. To, da so inštrumenti mrzli, se bojim, da se dosti ne da narediti, tudi, ko ti jemlje bris, je tisto, ko ti odščipne kos tkiva malo boleče, a na srečo traja le trenutek. Meni osebno je bilo še najtežje se naučiti prenašati vaginalni ultrazvok, a priznam, da sem se tega naučila že med prvo nosečnostjo, ko imaš mesečne preglede, kar je po drugi strani tudi priložnost, da se pogosteje spoprimeš s svojim strahom in ga skušaš obvladati.

Tako zdravnica kot mama sta skrajno nepravilno reagirali, saj tvoj namen ni bil zbujati pozornost, se delati ubogo revico, ampak si svoja čustva odkrito pokazala in njihovo reakcijo si doživela, kot da ne bi smela pokazati svojih čustev. Skratka, najprej bi se drugič na tvojem mestu odločila, da grem sama h ginekologinji in ne z mamo. Drugič, bi se pozanimala, katero ginekologinjo res hvalijo zaradi njenega prijaznega, nežnega in razumevajočega odnosa do
pacientk in bi šla k njej. Takoj na prvem pregledu bi ji povedala za strahove. Meni je zelo pomagalo, ker me prvič na pregledu sploh ni pregledala, ampak sva se samo pogovarjali. Vzela si je čas in mi odgovorila na vsa moja vprašanja, strahove, mi dala kar nekaj idej, kako jih lahko do prihodnjega pregleda skušam malo omiliti.

Skrajno neumestno se mi zdi primerjati ginekološki pregled in spolne odnose. Prvič, ker gre pri pregledih za 'nujno zlo', pri spolnih odnosih pa za ljubeč odnos med dvema, ki se podarjata drug drugemu. In sploh do spolnih odnosov ne pride kar takoj, ampak postopoma, preko spoznavanja drug drugega in zadnje, kar si lahko podarita, je prav svoje telo. Zato vidiš, da imaš dovolj časa, da se pripraviš tudi na to obdobje v svojem življenju. Glede na tvoje izkušnje z ginekologi pa se ti zna kar nekaj časa zdeti spolnost strašljiva, vendar verjamem, da ti bo to ljubeč partner, ki mu boš zaupala, znal približati, ter te počakati, da boš sama začutila radovedno željo po spolnosti.

Upam, da sem te malo potolažila in ti vlila pogum za prihodnje srečanje v ordinaciji. Če imaš še kakšno vprašanje ali nesrečno izkušnjo, se pa kar ponovno oglasi.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4931-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti