Oh, ja, skušnjava je bila velika – da bi zjutraj pospala, namreč. Ne vem zakaj, pa vendar – že vse življenje se borim s tem in kar slišim mamo, ki godrnja: »Ja, zvečer nima kdo iti spat in zjutraj ni človeka, ki bi vstal!« Pri nas je to bil kar večni refren. Pa ne le pri meni, tudi pri mami in očetu – toliko smo si imeli za povedat in zvečer je bilo to najlažje… Iz postelje se spravim vedno znova samo tako, da si trdno obljubim, da bom šla zvečer spat – samo sebe prinašam naokrog, saj da ne bi šla spat se mi že dolgo ni zgodilo. Je pa res, da sem si sinoči rekla: »No vidiš, smotka, ti greš spat prav tako kot klarise, samo one bodo to naredile drugič to noč, ti pa prvič, v mes so molile, ti pa bluziš … Ali je to popolnost?« Pa kaj hočemo, zato pa nisem šla h klarisam, ne?

Dopoldan sem ponovno delala italijanščino. Mehek je res tale jezik, toda meni vseeno bolj zdrkne goveji po grlu – tile li, lo, la, le in še druge izjeme so trši oreh. Računam, da bo od jutri naprej lažje, Sveti Duh in to… Na ekonomiji in na teologiji se je dobro obnesel in verjamem, da me tudi tu ne bo zapustil. Amen. Aleluja!
Potem sem mogla tudi dokončno potegniti črto pod dogodkom, ki me je zadnje dni moril. Bogu bodi večna hvala – vse je prav storil, pravi psalmist in res je tako. Vse je uredil, samo prepustiti mu je bilo treba. Ponovno šola za moje srce in pamet! Računam, da sem se spet naučila nekaj novega in močno upam, da do ponavljanja snovi ne bo tako kmalu prišlo. Špekulacija pač, pa vendar, Bog je dober in usmiljen in njegove lekcije so kvalitetne!
Popoldan smo imele duhovno obnovo. Kaj to pomeni? Nič posebnega in vendar možnost za velike milosti. To je dan, ko pred Gospodom pregledam preteklo mesečno obdobje. Pogledam, kaj je bilo dobro, se za to zahvalim in vedno znova ugotavljam, kako dober je ter sklonim glavo in zardevam ob vsem, kjer se je zalomilo. Določim si področje dela osebnega prizadevanja za prihajajoče obdobje ter vse skupaj v molitvi predložim Gospodu. Navadno ima vedno kaj pripomnit, dopolnit ali popravit. Oh, kako milostljiv in potrpežljiv je z menoj! Ma, to ni za povedat! Kako rada sem z njim!
Sedaj, po maši smo imeli sestanek za pripravo oratorija v naši župniji. Dobili smo se voditelji delavnic in kateheti (kolikor se jih seveda ni opravičilo). In smo sejali in sejali, kot da je vse odvisno od nas. Hkrati pa smo si vedno znova pripovedovali, da bo Gospod poskrbel, ker je konec koncev vse odvisno od njega. Kako poživljajoča je ta zavest, koliko varnosti prinaša s seboj! Prav mirno bom šla sedaj spat. No ja, seveda, prej se bom ustavila še v kapeli in tudi Njemu povedala vse, kar sem vam. Tako rada imam te najine večerne pogovore, samo najini so … vsem bi privoščila to izkušnjo! Ste že zmolili večerno molitev?
Hvala za potrpežljivost ob branju teh mojih dnevov in Bog naj blagoslovi vsakega od vas! Amen.