P. | ponedeljek, 18 julij 2016

Slovenska Argentinka ali argentinska Slovenka? Kje je moj dom? Hm … težki vprašanji. Včasih ena, včasih druga; doma? Popolnoma doma se ne bom nikjer počutila. Ko sem odhajala iz Argentine, sem mislila, da bo Slovenija moj dom. In nekako je, vendar ne popolnoma; nikoli se nisem počutila popolnoma Argentinka, vendar se tudi ne počutim popolnoma Slovenka. Vsakič, ko se vračam “domov” na obisk, se zavedam, da čedalje bolj cenim svoja preživela leta v Buenos Airesu.

ImageNaj vam razložim: v Buenos Airesu (in tudi drugod po Argentini) obstaja velika slovenska skupnost, ki so jo “ustanovili” Slovenci, ki so se po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi verskih vrednot, umaknili v Argentino. Ob sobotah poteka slovenska šola, osnovna in srednja. Po končani srednji šoli pa pridejo dijaki za mesec dni na potovanje v Slovenijo. Prirejajo se tudi razne prireditve (igre, miklavževanje, velikonočni in božični obredi, domobranska proslava, športne aktivnosti, zbori …), ob nedeljah imamo po domovih (v Buenos Airesu jih je šest) tudi slovenske svete maše, otroci grejo k (slovenskem) prvem svetem obhajilu in birmi. Slovenska kultura je bila del mojega življenja že od malih nog; doma smo govorili slovensko, hodila sem v slovensko solo, ohranili smo slovenske običaje, ki so jih s seboj prinesli naši stari starši. Slovenija je, predvsem za vse tiste, ki je nismo poznali, prava idila.

Pred šestimi leti sem se preselila v Ljubljano, stanujem v študentskem domu in spoznala sem veliko dobrih ljudi, s katerimi imamo veliko skupnih vrednot; vrednot, ki sem jih doživljala v naši družini.

Slovenijo sem si predstavljala kot slovensko skupnost v velikem: dejansko sem mislila, da ima velika večina mladih katoliške vrednote, take, kot jih sama imam. Pa sem doživela šok, ko sem spoznala, da ni tako.

Določenih običajev sem se navadila, določeni pa še vedno ostajajo uganka. Na začetku se mi je zdelo zelo nenavadno, da se mladi med seboj pozdravljajo s stiskom roke, saj se v Argentini med prijatelji in neznanci pozdravljamo s poljubčkom na lice. Zaradi tega včasih Slovenci izpadejo bolj mrzli, nedostopni, čeprav so izredno prijazni! Še vedno ne razumem panike s prepihom , pa tudi stikal za luč zunaj wc-jev in sobnih copatkov ne. Rada imam Slovenijo in Argentino, Slovence in Argentince, svojo družino (starša sta v Argentini, sestra in njena družina pa tukaj), najrajši pa imam Boga!

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 18 julij 2016
(7 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3296-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti