Ivana C. | ponedeljek, 04 julij 2016

Bakhita v arabščini pomeni srečna. Tako je bilo ime afriški svetnici Jožefini Bakhiti. Čeprav njeno ime pomeni srečna, je bilo njeno življenje zaznamovano s hudim trpljenjem. Ravno to trpljenje jo je pripeljalo do Boga in njena ljubezen do sočloveka še danes navdihuje ljudi po vsem svetu.

Image
Vir: wikipedia
Jožefina Bakhita se je okoli leta 1869 rodila v predmestju Darfurja v državi Sudan. Njeni starši so jo drugače poimenovali, a zaradi okoliščin, ki so zaznamovale njeno življenje, je bilo njeno pravo rojstno ime pozabljeno. Ko je bila stara štiri leta, je njeno družino doletela tragedija, saj so trgovci s sužnji ugrabili njeno sestro. Čez dve leti je isto usodo dočakala tudi Bakhita. Iztrgano iz družine in svojega okolja je čakala pot v neznano, pot hudega trpljenja.

Bakhitini ugrabitelji so jo mučili tako telesno kot duševno. Njeno krhko telo je moralo prenesti številna ponižanja teh krutih ljudi, kot predmet je bila prodana kar štirikrat. Pri prvem kupcu je želela pobegniti, a žal neuspešno, pri drugem in tretjem kupcu pa je doživela krutosti, ki si jih človek težko zamisli. Preživeti je morala številne udarce, bičanja, vrezovanja. Ob tetoviranju, ki je bilo pomembno za označevanje vseh sužnjev, so v njene rane vtirali sol. Čeprav Bakhita takrat še ni poznala Boga, lahko iz njenih zapisov razberemo, da ga je vedno čutila. Ravno ta skrivnostna toplina jo je bodrila pri prestajanju človeške zlobe.

Ko jo je njen tretji lastnik, turški general iz El Obeida, prodal italijanskemu konzularnemu zastopniku, se je njeno življenje začelo izboljševati. Bakhita je ob potovanju v Italijo začutila, da je to njena pot v svobodo. Njeno življenje ni bilo več prežeto s trpljenjem, saj je kasneje pri družini Micheli, kjer je delala kot varuška, spoznala Jezusa Kristusa. Leta 1889 je bila Bakhita zakonsko razglašena za svobodno. Leto kasneje je bila krščena, sprejela je prvo sveto obhajilo in bila birmana. Ob krstu je sprejela kar tri imena, in sicer Jožefina, Marjeta in Fortunata.  

Ob vstopu v noviciat v zavodu za katehumene je bila izročena v varstvo matere Mariette Fabrietti. Od krsta do posvetitve v redovnico je v samostanu opravljala delo pomočnice kuharice, delo glavne kuharice, po preboleli pljučnici pa je opravljala delo vratarice. Šele 37 let po krstu je izrekla večne zaobljube Bogu in ostala je v podružniški hiši samostana v Benetkah sester kanosijank.

V času druge svetovne vojne se Bakhita ni zatekla v zaklonišče, vendar je letalski napad preživela brez poškodb. Ljudje so ob njeni prisotnosti čutili varnost, zato so verjeli, da se jim v času napada ne bo nič zgodilo.

ImageUmrla je 8. februarja leta 1947 zaradi akutnega vnetja pljuč. Leta 1969 so bili njeni posmrtni ostanki preneseni  v cerkev Svete družine samostana, kjer je preživela zadnjih 45 let svojega življenja. Leta 1992 je bila razglašena za blaženo, 1. oktobra leta 2000 pa jo je Janez Pavel II. razglasil za svetnico.

Med ljudmi je bila poznana kot prinašalka miru in odpuščanja, pričevalka upanja, oznanjevalka z zgledom in besedo. Kljub žalosti, ki jo je doživela v svoji mladosti, je bil njen duh vesel. Bakhita je resnična oznanjevalka evangelija, saj je svojim mučiteljem odpustila in jih izročala Bogu. Njeno srce se je obračalo k Bogu, četudi ga sama poprej še ni poznala. Naj nas Bakhitine naslednje besede nagovorijo: »Če Gospoda ne poznamo, ga ne moremo ljubiti.«

Spoznajmo Boga, spoznajmo to pravo srečo, ki nam jo razkriva Bakhita!

Duše ljudi se vedno znova in znova vračajo k vprašanju, kaj je bistvo življenja. Ne razberejo pa, da njihove duše kričijo po spoznanju Boga, po tej ljubeči toplini, ki jo je začutila Bakhita v času suženjstva. Bakhita je sreči pripisala to preprostost. V življenju ni nikdar materialno obogatela, vendar se je prepustila bogastvu Boga. To je, da svoje bistvo uresničuješ skozi svojo humanost.

Naj naša iskrena molitev prihaja iz srca in srečni bomo, ko se bo moč Svetega Duha izlila na nas. Po besedah papeža Janeza Pavla II. nam je Bakhita  razkrila pravo skrivnost sreče, in sicer blagre.

 »Bakhita je razumela, ko je Efežane spomnil na to, da so bili prej na svetu brez upanja in brez Boga – brez upanja zato, ker so bili brez Boga.« (papež Benedikt XVI.)

Molitev k sveti Bakhiti (iz knjige Od sužnosti do svetosti):

O Bog, oče usmiljenja,

ki si nam dal

sveto Jožefino Bakhito

kot sestro vseh

za evangelijski zgled

preproste vere

in dejavne ljubezni,

podari nam tudi voljo,

da bomo verovali in ljubili,

kot nas uči evangelij,

in usliši molitve vsakogar,

ki se ji priporoča.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

 

Viri:

Bakhita (2015). Od sužnosti do svetosti. Ljubljana: Salve.

Ognjišče: Jozefina Bakhita: http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1629-jozefina-bakhita.

 

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 04 julij 2016
(3 glasov)

Komentarji 

 
#1 bedroom 2017-04-14 23:19 This question museum would not just embrace voice requests. Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2203-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti