Ivan J. | ponedeljek, 02 maj 2016

Ob prebiranju objav na socialnih omrežjih in drugih virov informacij smo navadno dodobra selektivni. Moje pozornosti ne pritegne vremenska napoved za hribe, ker se me ne tiče, ne zanima me priporočen recept za zdravo večerjo. Korupcija je sama politika, ki me itak ne zanima. Zbiranje donacij za družino v stiski je le ena izmed mnogih takšnih akcij, proti množičnim pobojem v državah, ki so nekaj tisoč kilometrov stran od mene, pa ne morem nič. 

Image
Foto: Uroš P.
Uvodni odstavek res nekoliko karikira naš odnos do problemov sveta, vendar odraža naraščajoči trend upadanja empatije  – v primerjavi z generacijam izpred nekaj desetletji  smo danes namreč manj empatični. S tem mislimo na sposobnost razumevanja drugega človeka, njegovih čustev in tudi ustrezno odzivanje na prepoznana čustvena stanja. V obsežni ameriški študiji na Michiganski univerzi so ugotovili, da so današnji študentje na testih empatije dosegali veliko nižje(za približno 40 %) rezultate kot enako stari študentje pred 20, 30 leti. Ta razlika se kaže npr. v tem, da so včasih pogosteje skušali razumeti sočloveka tako, da so se vživeli vanj, v njegovo situacijo in perspektivo ter jo skušali razumeti. Pogosteje so se odzvali z občutki zaskrbljenosti  do tistih, ki so doživljali pomanjkanje ali kakšno drugo stisko.

Čemu pripisati vzrok tako korenitega upada ene tako pomembnih lastnosti ? Vzrok, ki se nam hitro ponudi, je porast uporabe elektronskih naprav, ki s seboj prinese tudi vse pogostejšo digitalizacijo medosebnih odnosov. S tem, ko lahko do ljudi dostopamo prek mobilnih telefonov, sporočil,  socialnih omrežij in vseh možnih aplikacij, ostajamo v stiku z ljudmi, a istočasno zmanjšujemo »minutažo« skupno preživetega časa brez elektronskih pripomočkov, ki pa ga ne moremo nadomestiti  z nobeno drugo obliko komunikacije. Empatija kot lastnost, ali bolje sposobnost, je namreč  nekaj, kar se razvije skozi stik z ljudmi in interakcije v situacijah, ki zahtevajo ustrezen, empatičen odziv. Skozi ponavljajoče se izkušnje se pravih odziv pravzaprav naučimo in jih skozi čas prenesemo na ostale podobne situacije. E-komunikacija pa ne omogoča, da bi bili pozorni na čustva sogovornika. Vsaj ne v tolikšni meri kot sicer v neki življenjski situaciji. V njej se lahko hitro izgubijo, zamaskirajo kakšna neprijetna čustva, ki jih tako ne opazimo. Pa še toliko lažje je pobegniti, se izogniti, prezreti kakšne situacije, ki jih v stvarnem življenju ne moremo.  Z upadanjem količine teh situacij pa upadajo tudi možnosti urjenja v socialnih veščinah in ustreznega čustvenega odziva na določeno situacijo, v kateri je sočlovek.Image

Preveč preprosto pa je vzrok pripisati zgolj enemu dejavniku. Predpostavimo lahko, da ima velik vpliv, toda najverjetneje ni edini. Empatija v bistvu odraža posameznikov odnos do ostalih ljudi. Naš odnos do soljudi pa se tesno povezuje tudi z osebnimi vrednotami, po katerih orientiramo svoje življenje. Tudi te so v zadnjih desetletjih doživele korenite spremembe in preobrate. Lasten uspeh in ugled sta za mnoge  postala prioriteta, kar vodi v vse bolj individualistično družbo, ki je egoistična, tekmovalna, v nekaterih vidikih morda celo narcisistična. V pretiranem ukvarjanju  s samim sabo in težnji po lastnem uspehu pa ni prostora za sočloveka, njegovo stisko, njegovo dobro.

V čem je rešitev? Vprašanje, kot marsikatero drugo, na katerega ni takojšnjega in jasnega odgovora, ki bi pripeljal do nenadnih želenih sprememb. Lahko pa razmišljamo v smeri smiselnih rešitev. Zavedati se moramo pomena zgodnjih izkušenj za ustrezen čustveni razvoj ter v skladu s tem v vzgojo in izobraževanje vnašati vsebine, prek katerih otroci urijo socialne kompetence in razvijajo čut za sočloveka.  Prav tako je nujno ozavestiti vse pasti sodobne tehnologije, ki nam je lahko v zelo veliko pomoč pri vsakdanjem življenju, a lahko hitro postane vse prej kot koristna.

Lotili smo se le koščka široke in kompleksne tematike, ki nudi obilo prostora za razmišljanje in razpravo. A že manjše spremembe v smeri podanih predlogov lahko pomenijo veliko. Ko namreč v sočloveku vzbudimo občutek sprejetosti, opore in razumevanja  ter  smo tudi sami deležni teh občutkov, postane bivanje veliko bolj prijetno.

 

VIRI:

Hartigan, Pamela, 2013: Empathy: The Missing Link to Solving the World’s Most Pressing Problems. Huffington Post, 10. julij, http://www.huffingtonpost.com/pamela-hartigan/empathy-the-missing-link-_b_3556404.html.

Pickett, Paul K, 2013: Humans Are Far Less Empathetic Than They Used To Be. Knowledge Nuts, 25. avgust, http://knowledgenuts.com/2013/08/25/humans-are-far-less-empathetic-than-they-used-to-be/.

Swanbrow, Diane, 2010: Empathy: College students don't have as much as they used to. Michigan News – University of Michigan, 27. maj, http://ns.umich.edu/new/releases/7724-empathy-college-students-don-t-have-as-much-as-they-used-to.

 

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 02 maj 2016
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3395-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti