Anamarija T. | sobota, 06 februar 2016

»Majhen otrok se s kolesom vozi po dvorišču. V njegovih očeh sijeta preprosta radost in sreča. Zdi se, kot da je ves svet njegov. Za lesk v malih zrklih sta dovolj kolo in prostranost domačega dvorišča. Prav na tem dvorišču ima svoje mesto tudi kamenček, ki ga otrok v svoji razigranosti in nadobudnosti ne opazi … Grd padec. Potolčeno koleno. Solze, bolečina, prestrašenost. Na nesrečni kraj prihiti mama, povije rano, malega pocrklja in ga opogumi, da ponovno sede za balanco. Ne mine dolgo, ko v očeh malega otroka lahko zopet uzremo tisi žar preproste in razigrane sreče. Zdi se, kot da je ves svet njegov. Za lesk v malih zrklih sta dovolj kolo in prostranost domačega igrišča. Prav na tem dvorišču ima svoje mesto tudi kamenček, ki …« 

Image
Foto: Uroš P.
Tako znano, kot da bi prebirali zgodbo svojega življenja. Koliko sreče, koliko žara, miru, brezskrbnosti polni so lahko naši dnevi. Dokler ne »zapeljemo« na mali kamenček, ki povzroči padec. Ta je včasih tako zelo grd in boleč. A tu, okoli nas so ljudje, naši bližnji in prijatelji, ki nam pomagajo vstati in se odločiti za nov korak, nov začetek. Ko preteče dovolj časa, smo, kot pravi rek, zopet »na konju«. Ponovno občutimo vedrino in veselje življenja. Vendar nas na poti že čaka nov kamen. Kot da ko se odločimo za nov korak, se pravzaprav nevede odločimo tudi za nov konec. Pa je res vse tako črno in brez smisla? Res nov začetek pomeni zgolj nov konec? Čutim, da ni tako. Mislim, da so ravno ti padci oz. konci tisti, ki nam sporočajo pravo vrednost sreče in miru, ki ju občutimo, ko nam je lepo.

Lahko rečemo, da je življenje sestavljeno iz naših novih začetkov in koncev, a zame je življenje predvsem pot. Pot, ki se prične z rojstvom in konča s smrtjo, za katero pa kristjani verujemo, da ne predstavlja konca, ampak le prehod v res nov, pravi začetek brezmejne sreče v domu našega Odrešenika.

Življenje je pot, ki je polna križišč in razpotji. Ti kamni so tisti opomniki, ki me opomnijo, da stojim na razpotju. So  tista priložnost v življenju, da se lahko ozrem po moji do sedaj prehojeni poti in pokukam v vse tiste smeri, ki so mi na razpolago sedaj. In zame nov začetek pomeni pogum, da se ozrem nazaj, modrost, da izberem nadaljnjo smer, in odločnost, da začnem hoditi. Da se ponovno podam na pot šole življenja.

Image
Foto: Uroš P.

Na koledarjih smo že obrnili prvi list ne več tako zelo novega leta 2016. Eni od njega pričakujejo veliko, drugi malo manj, tretji pa so srečni, da je minilo prejšnje, in upajo, da bo to leto vsaj malenkost mirnejše. Mogoče nas poleg novega začetka v tem letu na poti čaka tudi kakšen kamenček ali kamen. Sprejmimo ga/ jih kot priložnost, ki nam jo daje življenje in poskušajmo ugotoviti, kaj nam z njim/i želi sporočiti.

 

 

Zadnja sprememba: sobota, 06 februar 2016
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1463-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti