Ivana C. | nedelja, 24 januar 2016

Po vsem svetu poznajo koncept konca in začetka nekega obdobja, ki ju praznujejo na različne in edinstvene načine. Ko bom v članku opisovala običaje muslimanov, Indijcev, Kitajcev ob pričakovanju novega leta, ne želim posploševati, saj je znotraj njihovih kultur mnogo različnih običajev. Ti se razlikujejo od geografskega območja pa vse do posameznika. 

… ČAS ZA ZAČETEK.

Judje začetek časa smatrajo z dnevom stvarjenja sveta, ki je opisano v Stari zavezi v Genezi. Judovsko poimenovanje za novoletni dan je »roš hašana«, ki je tudi začetek desetdnevnega obdobja. Konec tega obdobja se imenuje »jom kipur«. V tem obdobju se judje spominjajo stvarjenja človeštva, premišljujejo o preteklih dejanjih starega leta. Njihove molitve k Bogu so usmerjene k odpuščanju zmotnih dejanj ter k prošnjam za prihajajoče leto. »Jom kipur« je dan sprave in zato je tudi najbolj svet dan judovskega leta. Na ta dan poteka popolna odpoved hrani in pijači za 24 ur. S postom pričnejo ob sončnem zahodu na predvečer »jom kipurja« in končajo na spravni dan ob sončnem zahodu. Na novo leto obiskujejo tudi sinagoge, ki so v znak čistosti prekrite z belimi ponjavami.

Image
Foto: Uroš P.

 … ČAS ZA SPOMINJANJE.

Muslimani praznujejo »ras al-sana« ali 1. muharam, ki je dan novega leta. Po svoji tradiciji se takrat spominjajo legende drevesa življenja. Po verovanju naj bi za vsako človeško bitje obstajal drevesni list na tem drevesu. Na 1. muharam naj bi zvečer prišel angel in stresel drevo, da bi odpadli listi. Tisti, ki odpadejo, pomenijo smrt. Zato na ta dan muslimani molijo za pokojne in prebirajo dele Korana. V nekaterih muslimanskih deželah se oblečejo v žalna oblačila ter postavijo črne šotore, ki so okrašeni s cvetjem ter s prižganimi svetilkami. Ljudje drug drugemu voščijo srečo ter zaščito pred angelom smrti. Nekateri si na ta dan podarjajo tudi darila ter kovance.  

 … RUMENO KOT POMLAD.

Indija ima zaradi svoje raznolikosti veliko različnih koledarjev. Leta 1957 je bil v novi republiki Indiji sprejet hindujski koledar za verske ter gregorijanski za uradne namene.

Hindujci svoj novoletni praznik imenujejo »makar sankranti« in ga praznujejo na peti dan svetle polovice lune v času zodiakalnega znaka kozoroga. Letos so ta praznik praznovali 15. januarja. Kot pomladni praznik je povezan s čaščenjem boginje pomladi Jagaddhatri. Hindujci z veselim petjem pozdravljajo ta praznik, značilna pomladna pesem se imenuje »Vasant Rag«. Hindujci se oblečejo in hrano pripravijo v rumeni barvi, ki predstavlja barvo pomladi. Hrano rumeno obarvajo s pomočjo žafrana.  Živino okrasijo z raznim cvetjem, z barvami pobarvajo tudi njihove rogove.  Rumena barva simbolizira sonce, in ko pride v znamenje kozoroga, ga začnejo častiti.  V tem času se ljudje okopajo v svetih rekah, med njimi je najbolj znana reka Ganges. Poleg boginje pomladi častijo tudi boginjo bogastva Rati ter boginjo uspeha Lakšmi. Glavni namen romanj, ki so pogosta v tem času, sta pokora ter obnova svojih zaobljub. Novo leto je za hindujce čas ponovnega rojstva in s tem tudi očiščenje duše.

Image
Foto: Uroš P.

 … RDEČE KOT SREČA.

Na Kitajskem imajo poleg zahodnega leta še tradicionalno, ki se ravna po luninem koledarju. Novoletni prazniki se začnejo na polno luno na začetku februarja, kar za njih predstavlja čas veselja. Pred samim začetkom novega leta očistijo hiše in papirnate okrase, ki predstavljajo njihove bogove, zamenjajo z novimi. Na vratne podboje pritrdijo rdeče trakove, na katerih so napisi za srečo, bogastvo, dolgo življenje, ter trakove z napisi, ki naj bi od hiše odganjali zle duhove. Njihovi okraski so v večini rdečih barv, saj ta predstavlja simbol sreče. Tako, kot je to v navadi v evropskih državah, se za novo leto lepo oblečejo in s prižiganjem raket ter hrupom pozdravljajo prihajajoče novo leto. Njihovo slavje spremlja zelo zanimiv običaj, v katerem se dva zmaja, zgrajena iz bambusovega ogrodja, prekritega  s tekstilom, bojujeta za žogo, ki simbolizira mesec. Moški, ki drži žogo, se z izmikanjem skuša izogniti zmajevim čeljustim. Ogrodje zmaja premika več ljudi, ki so skriti pod tekstilom. Kitajski zmaj simbolizira vseh pet elementov (les, ogenj, zemlja, kovina, voda) kot tudi njihovega zaščitnika, torej ravno nasprotno kot v evropski kulturi.

V preteklosti so Kitajci šteli leta po  času trajanja vladavine vladarja. Dvanajst lunarnih mesecev je sestavljalo koledarsko leto, ki je poimenovano po zodiakalnih znamenjih. Zvezdoslovci ter svečeniki so ozvezdja poimenovali po živalskih atributih ali pa z lastnostmi mitoloških osebnosti. Novo leto so začeli s prvim mlajem v znaku vodnarja, zato ni točno določenega datuma za novo leto. Po gregorijanskem koledarju je začetek kitajskega novega leta med 20. januarjem in 19. februarjem. Letošnje leto bo po njihovem prepričanju leto opice, njegov začetek pa bodo proslavili 8. februarja.

 … BELO KOT DOBROTA TER ČISTOST.

Rio de Janeiro slovi po najbolj množičnem praznovanju novega leta. Na zadnji dan starega leta zaprejo glavno avenijo Avenido Atlantico. Ljudje se oblečejo v belo barvo, kar predstavlja dobroto ter čistost. Preden se zvečeri, častilci afrobrazilskih kultov mukúmbe in umbańde na peščenih plažah zakopljejo žrtvena darila v čast boginje Lemanjá, ki je boginja morja. V mivko zakopljejo vse od rož pa do steklenic z žganjem. Lemanjá naj bi združevala elemente kulta vodnega boga indijanske mitologije, sirene, ki je prisotna v mornarskih portugalskih pesmi ter lik Device Marije. Boginjo upodabljajo kot morsko deklico, ki naj bi simbolizirala tudi plodnost. V jamice, ki jih izkopljejo v mivki, položijo goreče sveče, kar da novoletni noči še dodaten čar. V mestu vlada veselje ob prevladujočem plesu sambe. 

 … ČAS ZA MOLITVE.

Na Japonskem praznujejo dva novoletna praznika, eden je vezan na kitajsko novo leto, drugi pa je povezan s poljedelstvom. Prvi novoletni praznik je bolj slavnosten in večji kot drugi, saj ga obhajajo od tri do sedem dni. Tako kot Kitajci se tudi Japonci oblečejo v svoje najboljše obleke in očistijo svoje domove. Pripadniki šintoizma obiskujejo šintoistične templje in svoje darove posvetijo bogovom.  Njihov praznični tradicionalni jedilnik sestavljajo na primer juha z riževimi kolački ter značilno riževo žganje imenovano saké. Jedi pripravijo še pred začetkom novega leta in te naj bi bile užitne sedem dni brez termične obdelave. V teh dneh naj ne bi kuhali na ognju, saj naj bi po njihovem prepričanju razburili boga ognja Kohjija.

Manjše novo leto praznujejo v bolj umirjenem vzdušju, začnejo ga z molitvami k bogovom in med tem izvajajo magične obrede, ki naj bi pripomogli k boljši letini v novem letu. Na polja v čast riževega boga zapičijo borovo vejo. Darujejo mu tudi vino in kolačke, ki jih postavijo na polja.

Budistični duhovniki na novo leto z zvonovi zazvonijo 108-krat. Številka 108 naj bi predstavljala slaba hrepenenja, ki bremenijo človekovo dušo, in z zvonjenjem naj bi jo osvobodili. Ti zvonovi se imenujejo zvonovi očiščenja ali »joya no kane«.

VIRI  :

·         J. OVSEC, D.:  Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu. Domus. Kranj, 1992.

·         WESTRHEIM, M.: Koledarji sveta: pregled koledarjev in načinov praznovanja. Amalietti &Amalietti. Ljubljana, 2000.

·         Internetna stran: http://www.japantoday.com/category/arts-culture/view/a-guide-to-new-year-traditions-in-japan . (16.1.2015)

 

Zadnja sprememba: nedelja, 24 januar 2016
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1752-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti