Iza F. | sreda, 09 december 2015

Okolje, v katerem živimo, si zasluži, da mu za dobrine, ki nam jih daje, poplačamo, kolikor se le da. Za to ni potrebno veliko, saj je že majhno delo včasih dovolj za boljšo prihodnost. V vsakdanu lahko mimogrede naredimo veliko za varovanje okolja in ločevanje odpadkov je ena od stvari, ki veliko pripomore k temu. Ločevanje je namreč prvi korak k recikliranju, ta pa pomaga obvarovati naravo, ki nam je postregla z naravnimi viri.

ImageSlovenija ločuje odpadke od leta 2001, vendar smo po več kot desetih letih ločevanja uspeli doseči le 20-odstotno stopnjo ločenosti, kar priča o naši veliki neosveščenosti. Zadnja leta se veliko boljše spopadamo z odpadki in njihovim ločevanjem, kot smo se leta prej, zato uspešno stremimo k cilju, ki si ga je Slovenija zadala, in sicer, da bomo do leta 2020 dosegli 50-odstotno ločenost. Za zgled nam je Nemčija, ki se lahko pohvali s kar 70-odstotno ločenostjo.

Recikliranje ima veliko vlogo v naši družbi na poti v prihodnost, še posebno ker smo v bližnji preteklosti razvili različne tehnične načine predelave odpadkov, ki zagotavljajo manjšo obremenitev okolja ter so ekonomsko lažje dostopni. Reciklaža je način obnavljanja virov z zbiranjem, pri katerem odpadke odpeljejo v zbirni center, kjer jih sortirajo in predelajo v surovine za izdelavo novih proizvodov. Namen recikliranja je povečati izkoristek še vedno uporabnih snovi in naravnih virov ter doseči čim manj sežiganja odpadkov in posledično prispevati k čistejšemu zraku ter doseči zmanjšanje števila divjih odlagališč, kar pripomore k čistejši vodi in zemlji.

Poznamo več vrst reciklaže. Pri zaprti reciklaži se surovina ponovno uporabi za izdelavo istega proizvoda. Ta vrsta reciklaže je najpogostejša pri papirju ali steklu. Odprta reciklaža pa surovino uporablja za proizvod izdelka nižje kakovosti, to so na primer plastični izdelki. Tretja vrsta reciklaže je ekvivalentno zaprta reciklaža, kjer se zbrani material uporabi namesto originalnega kot rezervni del. Najbolj razširjeni materiali za recikliranje so papir, plastika, les, steklo, kovine pa tudi gume, asfalt in beton.

Recikliranje poteka na različne načine, saj se mora prilagoditi vrsti materiala, ki je v predelavi. Pa si poglejmo, kako poteka predelava najpogosteje recikliranih materialov. Predelava stekla poteka tako, da steklo očistijo in nato na visoki temperaturi preoblikujejo v želeno obliko. Ker pa steklo kljub recikliranju obdrži svojo prejšnjo barvo, je potrebno dodati velike količine nove barve. Ob predelavi stekla prihranimo veliko energije in kremenčevega peska.Image

Reciklaža plastike je postopek, pri katerem se ostanke plastičnih mas oziroma odpadno plastiko predela v uporabne izdelke. Recikliranje te snovi je precej dolgotrajno, saj je plastika trpežna in se zato razgrajuje počasi, vendar se postopek kljub dolžini izplača, saj prihranimo na nafti.

Iz predelanega papirja se po navadi izdeluje karton ali papir nižje kakovosti. Predelava poteka tako, da papir najprej dobro namočijo,  kasneje pa iz njega izdelajo nov produkt. Z reciklažo prihranimo obilo energije in lesa.

Recikliranje je torej postopek, ki ga uporabljamo, da ponovno uporabimo materiale, ki bi jih sicer zavrgli. Zato kupujmo reciklirane izdelke, na katerih je narisan znak za predelan produkt, imenovan Mobiusova zanka. Le kaj je boljše, kot da zavrženo, neuporabljeno stvar ponovno uporabimo in skupaj dosežemo, da bo onesnaževanja vedno manj ter bo okolje dočakalo nov, lepši jutri.

 

Zadnja sprememba: sreda, 09 december 2015
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1340-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti