Ivan J. | četrtek, 11 junij 2015

»Tega pa ne maram.« »Ne morem več.« »Preveč smo skuhali.« »Preveč smo kupili.« »Jaz bi raje kaj drugega.«

Navedena je le peščica stavkov, s katerimi se srečujemo prepogosto. Nanašajo se na odnos do hrane, ki še povsem užitna pristane v odpadkih, neuporabljena.

»Pa saj to sploh ni tak problem. Meni se ne zdi, da bi se to tako pogosto dogajalo,« utegne prešiniti koga. Poglejmo, kaj pravijo raziskave.

Globalni problem

Da je zavržena hrana velik problem, pričajo gromozanske številke, ki se od raziskave do raziskave sicer razlikujejo, toda nek skupen zaključek je, da se na celem svetu zavrže približno milijarda ton hrane, kar je tretjina vse pridelane hrane. Pri tem se seveda prsta ne sme uperiti zgolj v gospodinjstva;  k veliki številki prispevata tudi prodaja ter sama proizvodnja izdelkov. Toda ne glede na ostale »soustvarjalce« so ravno gospodinjstva odgovorna za približno slabo polovico vse zavržene hrane.

Pri zavrženi hrani v oči bode predvsem etični vidik, ki pa vsekakor ni edini problematičen. Da hrana pride na naš krožnik, mora iti skozi več faz, ki so velik finančni zalogaj pa tudi obremenitev za okolje. Vse, kar zavržemo, predstavlja nepotreben strošek za nas same, za tiste, ki so jo pridelali, in davek za okolje, ki je bilo s tem po nepotrebnem deležno vseh gnojil in kemikalij.Image

Kako je s tem pri nas?

Z aktualnimi poglobljenimi študijam trenutno ne razpolagamo, so pa raziskave pred slabim desetletjem pokazale, da letno zavržemo približno 100 ton hrane, kar seveda ni malo, pri čemer dodaten problem predstavlja neustrezno ločevanje odpadkov, zaradi česar nagrizene žemljice pristanejo v smetnjaku skupaj z alkalijskimi baterijami.

Kaj se da narediti?

V Sloveniji imamo kar nekaj karitativnih in dobrodelnih organizacij, ki skrbijo, da hrana, dokler je še dobra, ne roma stran, ampak pride do tistih, ki jo potrebujejo. S tem pa ne rešimo problematike v gospodinjstvih. Na tem področju je potrebno predvsem ozaveščati ljudi o razsežnosti problematike in jih učiti ustreznih praks ravnanja s hrano. Veliko se da narediti že s skrbnim načrtovanjem nakupovanja hrane, saj tako poskrbimo, da kupimo res tisto, kar rabimo, in v ustreznih količinah. Veliko hrane se da »rešiti« tudi s tem, da jo pravilno shranjujemo. Uvedemo lahko tudi pravilo »česar ne moreš pojesti danes, pojej jutri«. Marsikatera hrana prehitro najde svoje mesto v košu zaradi prepričanja, da se bo pokvarila. Brez skrbi, počakala bo tudi čez noč.

Največ pa bomo dosegli s tem, da ozavestimo, da hrana na našem krožniku ni nekaj samoumevnega, ter spoštljivo ravnamo z njo in smo hvaležni zanjo.

Viri:

Evropska komisija, 2010: Preparatory study on food waste across EU 27 – Technical report, http://ec.europa.eu/environment/eussd/pdf/bio_foodwaste_report.pdf.

Radkovič, Tanja: Koliko hrane zavržemo letno? Miljone ton! Očistimo Slovenijo 2012, http://www.ocistimo.si/Koliko-hrane-zavrzemo-letno-Milijone-ton.aspx.

 

Zadnja sprememba: četrtek, 11 junij 2015
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4697-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti