Smo v letu posvečenega življenja, ko Cerkev še posebej izpostavlja pomen poklicanosti v duhovništvo in redovništvo. 8. aprila smo bili priča prvemu redovniškemu flash mobu na Prešernovem trgu, ki je osupnil, odmeval in pustil sledi. Redovniki iz različnih skupnosti so se povezali v eno. A ob njih (vsaj na videz) ni bilo redovnikov in redovnic, ki svoje poslanstvo živijo v klavzuri. Res niso bili videni, a so bili z nami vsemi povezani v molitvi. 

Večina ob omembi izrazov, kot so klavzura, klarise, karmeličanke, pomisli na nekaj oddaljenega, drugačnega, celo rahlo čudaškega. Osebno pa me ob tem prevzame toplina in mirnost. Verjetno so za to »krivi« družinski izleti na Brezje, ki so bili vedno obarvani tudi z obiskom sester karmeličank v samostanu v Sori. Topel stisk roke vsakega izmed nas, prijeten klepet s sestrami, njihove preproste dobrote, s katerimi so nam velikodušno postregle, odrezki hostij za na pot proti domu in čudovite ročno okrašene svečke, ki krasijo marsikateri dom, vse to me še iz otroških let spominja nanje.

Karmel (hebrejsko – Gospodova trta, Gospodov vrt) je poleg imena gore v Sveti deželi tudi ime za karmelski red bratov in sester Device Marije s Karmelske gore, ki je eden najstarejših meniških redov v Cerkvi in združuje bogato meniško tradicijo ter dinamičnost življenja v skupnosti. V Sloveniji sta dva samostana klavzurnih sester karmeličank: v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči. Temelj karmelskega življenja je po besedah njihove svetnice sv. Terezije Avilske, katere 500-letnico rojstva letos praznujemo, sledenje Kristusu in se kakor on, ki je na samem molil k Očetu, umikati v samoto.

Dan v karmelu sestavljajo osebna molitev, skupna molitev (7-krat v dnevu) in delo. Sestre čas preživijo tako v samoti kot v srečevanju skupnosti. Vsakodnevna evharistija, branje brevirja, premišljevalna molitev, duhovno branje, delo in služenje skupnosti krepijo prijateljski odnos z Bogom in živo zavedanje Gospodove bližine v vsakem trenutku. Njihovo delo je kot molitev, saj ga v celoti posvečajo Bogu. Predvsem fizično delo (gospodinjska dela, obdelovanje vrta, šivanje oblek, peka hostij, krašenje sveč idr.) po njihovih besedah pušča svobodo duši, da neovirano živi v Božji prisotnosti. Vsaka daje svoj del skupnosti, za katero se je odločila za vse življenje. V času, namenjenemu rekreaciji, se zberejo skupaj in ozračje tišine vzvalovi v klepetu, petju in druženju. Sv. Terezija je razvila pedagogiko rasti popolne ljubezni; učila je, da se ljubezen vedno preverja v skupnosti, kjer je veliko priložnosti za potrpljenje, razumevanje, sprejemanje različnosti, prenašanje slabotnejših; da se tako rodi pristno veselje in izkustvo božjega.

Odmaknjenost ali klavzura pomenita fizično ločitev od sveta, kar pomaga na poti do duhovne samote, katere središče je Kristusova prisotnost, in notranje svobode. Fizična ločitev sester od obiskovalcev, ki so z njimi v stiku le preko mreže, se zdi današnjemu človeku precej tuja. Sestre se rade pošalijo: »Saj ne vemo, kdo je na notranji strani mreže. Mi ali vi?« In res se v meni po obisku vsakič znova porajajo vprašanja – kje so mreže, kam smo ujeti, kaj je svoboda. Smo res svobodni ali našo svobodo omejuje nemirnost sveta? Srečevanje z ljudmi, a ne dejansko srečanje sočloveka v njegovi pristnosti, ampak le hitenje naprej od enega do drugega. Hrup zunanjega sveta se spreminja v hrup naše notranjosti. Sestre karmeličanke večkrat poudarijo, da samostan ni rešitev za umik pred težavami. Svoj mir in nemir notranjosti nosimo s seboj. Gospod pa je tisti, ki tiho deluje v nas in nam daje mir, če si vzamemo čas in iz hrupnosti vsakdana v ponižnosti pristopamo v odnos z Njim.

Tudi sedaj, ko še študiram v Ljubljani, se rada odpeljem v Soro in obiščem sestre karmeličanke. Rada se vračam, saj ob njih vedno čutim tisto svobodo; čeprav odmaknjene, so mi blizu. Med zunanjim svetom in njimi je vedno prisotna bližina ravno zaradi skupne povezanosti z Njegovo bližino.

Več o redu Karmeličank si lahko preberete na http://karmelicanke.rkc.si/, vesele so tudi obiskov (Karmel sv. Jožefa in Brezmadežnega Srca Marijinega, Sora 20, 1215 Medvode) v času od 9.00 do 11.00 ali od 15.00 do 17.00, ob 18. uri pa se jim lahko pridružite pri molitvi večernic.