Ivan J. | petek, 29 maj 2015

Na raznih dogodkih,  zabavah,  srečanjih je zanimivo opazovati, kako so si ljudje med seboj različni oziroma podobni. Seveda, vsak človek je nekaj edinstvenega in neponovljivega, toda v grobem bi lahko ljudi razdelili v dve skupini. V prvi so tisti, ki so družabni, zgovorni in brez težav navežejo stik. Ne nekem dogodku med neznanci ne bodo potrebovali dosti časa, da spoznajo veliko ljudi. Pravzaprav bodo stežka preživeli v družbi le nekaj ljudi. V drugi skupini pa so tisti, ki ostanejo nekoliko neopazni, jim je ljubša družba manjšega števila ljudi, ki jih po možnosti tudi poznajo. Opisana sta dva ekstrema, ki po navadi ne razumeta drug drugega. 

ImageIzrazito družaben oziroma ekstravertiran človek, ki bo nenehno iskal sogovornika, se vključeval v razne aktivnosti, prek katerih je v družbi ostalih, in bil vedno pripravljen za »akcijo« težko razume, kako je lahko nekomu ljubše biti zvečer sam ob filmu ali knjigi kot pa med ljudmi. Ter obratno, bolj umirjen, introvertiran posameznik, ki bo po napornem tednu komaj čakal kakšen trenutek oddiha v miru in tišini, ne bo razumel, kako je lahko nekomu ljubše konec tedna preživeti na zabavi.

Če pogledamo skozi oči družbe in kaj je v njej zaželeno, je bolj sprejeto, da je posameznik družaben, komunikativen in  zlahka naveže stik. Po drugi strani pa je na introvertirane ljudi vezano več stereotipov v smislu, da so samotarji, ne marajo ljudi in pravzaprav želijo živeti izven družbe. Toda to je popačena podoba, saj lahko vsakdo skozi izkušnje vidi, da to vsekakor niso čudaki in so v enaki meri prijetne osebe kot ekstravertirani posamezniki, le da morda ne bodo prvi navezali stika. Vsekakor tudi ne bežijo stran od družbe, kajti človek kot bitje odnosov pravzaprav ne more brez družbe.

V tej želji, da bi ljudi naredili družabne, se jih včasih sili v situacije, ki jim niso všeč in jim je v njih posledično nelagodno. Pomembno je, da ljudem pustimo, da so, kar so. Če to vključuje nekoliko večjo željo po miru in samoti, moramo biti do tega spoštljivi in to pustiti. Dokler gre res za posameznikovo pristno željo, ki izvira iz njegovih osebnostnih lastnosti in v ozadju ni stiske in trpljenja.Image

Po drugi strani je potrebno razumeti, da nekateri preprosto potrebujejo več družbe in tudi s tem ravno tako ni nič narobe, dokler to ne doseže stanja, ko posameznik brez družbe pravzaprav ne more in se izogiba trenutkom tišine, samote in s tem stika s samim seboj.

Skratka, ljudje se med seboj razlikujemo in v tej različnosti imamo tudi raznolike odnose do družbe in se na različen način vključujemo vanjo. Kljub temu da je družbeno bolj zaželeno biti energičen, zgovoren in dinamičen med ljudmi, je pomembno poudariti, da biti ekstravertiran ne pomeni biti nekaj več kot biti introvertiran ter obratno. Seveda pa ima vsak človek še celo vesolje drugih lastnosti, ki so veliko pomembnejše od tega, v kolikšni meri je družaben.

 

Zadnja sprememba: petek, 29 maj 2015
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2448-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti