Milka P. | sobota, 23 maj 2015

Študentski domovi so svojevrstne in živahne skupnosti. Lahko poleg pisane množice študentov (nekaterih bolj, drugih manj simpatičnih) v njih odkrijemo še kaj drugega? Svojo izkušnjo je z nami delila stanovalka Študentskega doma Janeza F. Gnidovca v Šentvidu.

 

Image
Foto: Arhiv ŠD JFG
Prvo leto študija sem preživela v ŠD Janeza F. Gnidovca, v sobi brez ključavnice, in žejna sem bila svojega prostora. Najela sem si enoposteljno sobo pri zasebniku, a žeja ni ugasnila. Nasedla sem instant rešitvi. Preselila sem se nazaj v sobo brez ključavnice. Žeja je vztrajala in to je nek dan trgovini s ključavnicami že skoraj prineslo dobiček. A kot študentka sem prisiljena k varčevalnim ukrepom in frustracija je našla cenejšo alternative: montaža drugačne perspektive, drugačnega pogleda na skupno življenje v apartmaju. Nehala sem se slepiti, da sem nedvomno ločena od bitji okrog sebe in da me njihovo neposedovanje paličnega mešalnika ne zadeva.
Image
Foto: arhiv ŠD JFG
Ugotovila sem, da me pobeg v osamo in bledenje v serijah utapljata v ponavljanju lastnih vzorcev. ŠD Janeza F. Gnidovca mi je pokazal alternativo. Spoznavam, da v življenju obstajajo bližnjice, da se hitreje učim o svojih sencah, kadar ne živim v osami. V meni se je utelesil zame še do nedavnega kliše, ‘’da smo dom ljudje’’, in uzrla sem, da kadar skupaj s cimrami dnevu pletemo rutine, takrat sebi ustvarjam dom, po katerem sem tako dolgo hrepenela.

 

Zadnja sprememba: sobota, 23 maj 2015
(3 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1519-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti