Alison K. | nedelja, 08 marec 2015

Šole včasih, šole danes. Če bi delala seznam razlik, bi najbrž porabila ogromno papirja, znakov in časa. Namesto seznama razlik sem o tej temi nekaj besed spregovorila s svojo babico.

Babi, kakšna je bila šola včasih? Kako se je spominjaš?

Preprosta, zelo preprosta. Taka domača. V razredih smo bili po dva razreda skupaj. V njem so bile klopi, stoli, kateder od učiteljice in tabla. Nič dodatkov in »kiča«. Šolo smo imeli od zjutraj do popoldanskih ur. Nekateri smo v šolo hodili kar daleč, hodili smo tudi po dve uri skupaj, pozimi in v snegu pa še dlje. Šolske torbe smo imeli iz kartona ali iz brisač, pa en zvezek in navaden svinčnik. Malico smo vedno nosili s seboj. Včasih smo v »culo« zavili domač kruh ali pa jedli le jabolka, ki smo jih nabrali na poti v šolo. Punce smo obvezno nosile krilca.Image

Kaj ste se učili? Kako je bilo s kaznijo v šoli?

Učili smo se pisati, računati, imeli smo leposlovje, učila sem se italijanščine, risanja in dekliških del … Veliko sem si zapomnila s poslušanjem učiteljice. V razredu je bila tišina in zbranost, saj smo imeli strogo učiteljico. Tudi kazen je bila, če se nismo lepo obnašali. Za kazen smo klečali v kotu ali pa smo jih dobili s šibo po dlani in ušesu.

Ste se zaradi kazni kdaj ustrašili hoditi v šolo in raje kdaj ostali kar doma?

Ne, to pa ne. Radi smo hodili v šolo. Želeli smo se česa naučiti. Pa ne samo to, v šoli smo se družili, po šoli pa smo se vedno igrali kakšne družabne igre. Veš, bili smo res veseli otroci. Nezahtevni, predvsem pa nismo bili razvajeni. Starši si z nami niso delali toliko skrbi, kot si jih danes delajo ti sodobni starši. Pa poglej me, v življenju sem bila uspešna, iznajdljiva, zdrava; in tudi sama sem znala vzgojiti svoje otroke.

Danes so šole precej drugačne od tistih izpred 50 in več let, ali so šole z napredkom in razvojem vseeno kaj izgubile?Image

Marsikaj se je spremenilo. Vse gre v korak s časom, tudi šole in način šolanja … Ali je to dobro ali slabo, boste mladi lažje presodili sami. Vsekakor pa smo pozabili na nekaj, na kar ne bi smeli, pa ne le v šolah, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Pozabili smo na zdravo kmečko pamet.

Šole včasih in šole danes. Ena velikanska razlika. Za šalo ali pa za razmislek dodajam zraven besedilo, ki sem ga staknila na spletu, kje pa drugje …

»Miha je nemiren v razredu in moti ostale sošolce.

1981: Učiteljica ga pošlje k ravnatelju in ta mu da nekaj vzgojnih. V razredu sedi mirno in vsaj en teden ne moti pouka. Potem se lekcija ponovi. Čez nekaj let se spametuje in umiri ter postane cenjen kuhar.

2012: Miha pošljejo k psihiatru, ki mu predpiše močna pomirjevala. Njegovi starši pričnejo dobivati dodatek za invalidnost, Miha pa potrdilo o zmanjšani trajni prištevnosti. Miha čez nekaj časa pristane na zaprtem oddelku psihiatrične klinike, od koder se nikoli več ne vrne.«

 

Zadnja sprememba: nedelja, 08 marec 2015
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1421-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti