Ivana C. | torek, 24 februar 2015

Učitelj ima v življenju številne vloge, ki ga oblikujejo. Njegova občutja, zanimanja, doživetja vplivajo na poučevanje. Pomen učenja ni le v spoznavanju pojmov ter osvajanju znanj, ki so pomembna za pridobitev določene stopnje izobrazbe v vzgojno-izobraževalni instituciji. Pomembno je tudi, da učenci razvijejo moralna načela in imajo možnost svet spoznavati z vsemi čutili. Učitelj tako ni le učitelj, ampak tudi umetnik!

Otrok v vzgojnem procesu ponotranji vrednote ter norme družbe, v kateri živi. Vzgoja je pravzaprav proces, ki osebo podredi družbenim zahtevam. Šola je vzgojno-izobraževalna institucija, ki deluje po načelih družbe ter države.

Image
Foto: Patricija U.

Izobrazba pripomore k razvoju človekove osebnosti. Na podlagi človekovih pravic ter temeljne svobode pa spodbuja k strpnosti med vsemi narodi, rasami ter veroizpovedmi.

Učitelj mora ne glede na to, kakšne narodnosti, rase, veroizpovedi, filozofije, spola je neka oseba, vse učence in učenke enako obravnavati.

Vse informacije in znanja, ki so posredovana v vzgojno-izobraževalni ustanovi, morajo biti objektivna, kritična ter pluralna (enakovrednost, mnogovrstnost). »Tu se pokaže, da je potrebno razlikovati med vednostjo in vrednotami, med znanjem in prepričanji (verovanji), med dejstvi in mnenji in učence navajati na razlikovanje.« (Kovač Šerbart, Krek, 2006. str. 158)

Prikriti kurikulum je sestavljen iz elementov vsakdanjega življenja ter učenja otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ti elementi niso del učnega načrta, so pogosto nezavedni ter nenamerni. Zajemajo lahko tako pozitivne kot negativne procese.

Kot negativno bi izpostavila diskriminacijo, ki se lahko odraža v odnosu do  narodnosti, rase, tudi spola. Pri diskriminaciji spola učitelji na podlagi stereotipov določijo zmožnosti otroka pri določenem predmetu, na primer pri športni vzgoji.

Vzgojiteljice v vrtcih prikriti kurikulum izvajajo v času igre ter dnevnih rutin, kot je hranjenje. Pri načrtovanju dejavnosti v vrtcu uporabljajo pridobljeno strokovno znanje, a hkrati na organizacijo vplivajo njihove osebne vrednote, predstave o družbi, stereotipi.  Ravno odprti kurikulum omogoča vzgojiteljici, da svoje poglede na vzgojo prezrcali na svoje delo, kar je lahko tudi negativno, če ni v skladu s kurikulumom, s splošnimi pogledi na vzgojo družbe. S svojim pozitivnim pogledom na svet pa lahko navduši otroke za raziskovanje in odkrivanje sveta, svojih veščin.

Image
Foto: Ivana C.

Predmetnik javnih šol ne sme biti pod vplivom cerkva, političnih strank. Tako verouk ni sestavni del predmetnika, se pa znotraj javne šole izvajajo predmeti, ki obravnavajo svetovne religije. 

Cilj javne šole ni potisniti vrednote na stran, temveč otroke poučiti o vrednotah družbe in hkrati zagotoviti  strpnost do drugih vrednot ter prepričanj.

Učitelj predstavlja avtoriteto ter »zastopa mesto vednosti«,  deluje kot posameznik ter nosilec in izvršilec družbenih pričakovanj po načelu institucionalnega delovanja. Osebnost učitelja prispeva k oblikovanju pouka, saj ravno ta pritegne učence. Če je učitelj že v osnovi vedoželjen, ustvarjalen, iniciativen, bo takšno tudi njegovo poučevanje. Učno snov pri nekem predmetu lahko učitelj poda na različne načine. Matematiko lahko na primer predstavi zelo suhoparno, lahko pa jo predstavi kot zanimivo vedo, ki bo učencem pomagala v življenju in jim bo odpirala vrata tudi na drugih področjih.

Tako vzgojitelja kot učitelja pri delu včasih zanese v nenačrtovane in spontane vode, na to pa vplivajo reakcije otrok, učencev. Tako, kot se učenci učijo med učnim procesom, se tudi učitelj, saj se vedno znova odkriva. Prikriti kurikulum je tako lahko del vsakodnevnega učnega procesa, česar se ne zavedata niti učitelj niti učenec.

Za konec bi dodala še misel C. G. Junga : »S spoštovanjem se oziramo na naše sijajne učitelje, s hvaležnostjo pa na tiste, ki so se dotaknili naših človeških čustev. Kurikulum je nujnost, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in otrokovi duši za njuno rast.«

 

Viri :

Ipsos: http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%204%20-%20u%20uciteljih.html.

Kovač Šebart, M. in J. Krek, 2006: Vzgojna zasnova javne šole. Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij.

Termania: http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474322/prikriti-kurikulum.

Uredniški odbor Betka Vrbovšek et al., 2005: Prikriti kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv v vrtcu. Ljubljana: Supra.

 

 

 

Zadnja sprememba: sreda, 25 februar 2015
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1310-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti