Eva G. | nedelja, 15 februar 2015

Sporazumevanje je nekaj najbolj osnovnega, kar se je razvilo skupaj z življenjem na našem planetu. Brez njega bi se uspešno sobivanje različnih vrst kaj kmalu zaključilo. Verjetno je vsem poznano dejstvo, da ljudje večji del sporazumevanja opravimo brez besed – s tonom glasu, kretnjami, telesno držo, izrazom na obrazu in še bi lahko naštevali.

Čeprav naj bi bil govor edinstvena človeška lastnost, pa očitno ni tako nezamenljivo pomembna. Torej ni čudno, da se sporazumevajo praktično vsa živa bitja. Začenši z bakterijami, arhejami ter preprostimi eno- ali večceličnimi organizmi. Vsi ti oddajajo bolj ali manj znane molekule v svojo okolico, da jih njihovi sosedje ali naključni obiskovalci zaznajo ter prepoznajo tako, da v njih sprožijo nek natančno določen odziv. Ta potem seveda vpliva na njihovo obnašanje (karkoli si že predstavljate pod pojmom »obnašanje« pri t. i. prokariontih in preprostih evkariontih) – v praksi to največkrat pomeni čimprejšnji umik ali boj preko tvorbe obrambnih struktur in kemikalij, prehod v trajne življenjske oblike, spremembo v rasti, razvoju in razmnoževanju prilagajajočega se organizma. Njihove spremembe pa sporočajo njihove namere, in tako sobivajo vsak po svoje, vendar usklajeno z okoljem in drugimi živimi bitji.Image

Kako pa se pogovarjajo nepremične in brezizrazne rastline? Večinoma s svojim videzom sporočajo vse, kar morajo drugi vedeti o njih, »moj sadež še ni zrel – ne dotikaj se ga (še)«, »bolje zate, da moje steblo in liste pustiš pri miru«, »naj ti moji skrbno izdelani plodovi teknejo, nato pa moja semena le raznesi daleč naokrog in mi vrni uslugo«, »moji zanimivo obarvani listi in cvetovi so strupeni – si upaš poskusiti?«, in po navadi je sporočilo sprejeto in upoštevano. Če ne, pa najbrž izuči vsaj potomce nesrečnika ali očividce. Podobno kot pri zgoraj omenjenih malih predstavnikih drevesa življenja pa tudi pri rastlinah poznamo t. i. alelopatijo – z njo prišlekom sporočajo: »Pojdi drugam, tukaj ni prostora za tvoj obstoj!« V nasprotnem primeru se slabo konča zanje. In tako poskusijo drugje, kjer njihovega preživetja ne ogrožajo škodljivi vplivi.

In če pogledamo še živali – posebej tiste z bolj razvitimi možgani, ki omogočajo kompleksno vedenje in sporazumevanje. Ptičji samci, na primer, z barvitostjo in košatostjo perja, ki ga nemalokrat spremljajo klici in razkazovanje, spodbujajo samice, naj vzamejo prav njih, ker so prav oni najlepši, najbolj »fit«, in bodo zato njihovi potomci prav tako uspešni. To pa si želi res vsak, mar ne? Samica ve, kako odgovoriti »da« ali »ne«, in zgodba gre naprej.

Živali, ki živijo v skupinah, se sporazumevajo vsakodnevno. Predstavniki tropa ali črede točno vedo, kdo je glavni na vasi in kdo nima pravice do oglašanja. V primeru, da to kdo pozabi, se stvari kaj hitro postavijo na svoje mesto – včasih samo s kazanjem zob in renčanjem, včasih pa je potreben obračun, ki vsem pokaže, kdo je pravi šef, in zato odloča o njihovi usodi – prehranjevanju, parjenju in premikanju. Telesna drža ima pri mnogih živalih velik pomen. Ponosno dvignjena glava konja ali rep pri psu in mački odražata samozavest, ki se ji redko kdo drzne zoperstaviti, sključena drža in spodvit hijenin rep pa povesta dovolj o njeni neprijetni naravi, ki ji nihče ne želi priti na pot.Image

Nemalo strokovnjakov meni, da živali celo zaznajo nekakšno energijo, ki jo drugi izžarevajo. Kdor ima doma psa, je gotovo že opazil, da pes enostavno razume in se drugače odzove, če ga pohodiš ali se vanj zadeneš po nesreči ali pa če je enak fizični dotik posledica kaznovanja nesprejemljivega obnašanja. Podobno se zgodi s preprostim pogledom v oči, ki ima različne vzroke in od njih odvisne posledice. Seveda drži, da izraz na obrazu in napetost različnih mišic spremlja vsako sporazumevanje in ga druga bitja vizualno zaznajo, ampak sporazumevanje v temi ne razloži teh pojavov in odpira nova vprašanja o razsežnostih komuniciranja.

Nekaj pa je povsem jasno – živa bitja se sporazumevajo in sprejemajo informacije iz svoje okolice, vse to pa vpliva na njihovo življenje in obnašanje.

 

Zadnja sprememba: torek, 17 februar 2015
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1283-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti