Maja B. | ponedeljek, 09 februar 2015

Vzgojo otrok navadno dojemamo kot domeno staršev oziroma njihovih skrbnikov, vendar s socializacijo precejšen vpliv nad oblikovanjem vrednot pridobi še ena vzgojiteljica – družba. Njene metode so zelo raznolike: poslužuje se medijev, knjig, gotovo pa je njen najpomembnejši vzgojni pripomoček izobraževalni sistem, v katerem posameznik preživi večji del obdobja, ki je ključno za osebni razvoj. 

Izobraževalni sistem je odsev družbe ter hkrati eden izmed temeljev, ki ga moramo začeti spreminjati, če želimo spremeniti družbo, pravijo strokovnjaki. Kulturne dimenzije, ki oblikujejo posamezno družbo in so nekakšna podzavestna vodila, ki narekujejo dejanja njenih posameznikov, se na zanimiv način pokažejo prav s primerjavo šolskih sistemov.

Image
Foto: Arhiv POTA

Če nas zanima razmerje med dimenzijama individualizma in kolektivizma v izobraževanju, je slovenskemu sistemu zanimivo ob bok postaviti britanskega. Po raziskavah nizozemskega sociologa Gerarda Henrika Hofsteda je namreč slovenska družba veliko bolj kolektivistična od britanske. Kako se to kaže v izobraževanju? Slovenski šolski sistem se veliko manj posveča posamezniku kot britanski. V osnovni šoli večino snovi predava učitelj pred celim razredom, medtem ko je v Združenem kraljestvu večji del pouka namenjen samostojnemu delu učencev. Učitelj jemanje snovi prilagodi vsakemu učencu, kar pomeni, da bodo pri isti snovi učenci lahko imeli različne zadolžitve. Tudi sama ureditev učilnice je pomenljiva – v slovenskih šolah še vedno prevladujejo učilnice, v katerih ima centralno pozicijo tabla oziroma kateder, v središču je učitelj, ki predava in ki mu morajo učenci slediti. V britanskih učilnicah je razporeditev drugačna – v učilnici ni jasnega središča, klopi so tako razporejene, da lahko učitelj kroži med učenci.

Prevlada kolektivistične ali individualistične paradigme v družbi, in posledično v šolstvu, sama po sebi ni dobra ali slaba. Čeprav  kolektivistično naravnan izobraževalni sistem daje občutek pravičnosti, ker ima enake zahteve do vseh in vse enako obravnava, pa se lahko prav v svoji »enakosti« zaplete v težave, ko ubere individualističen pristop pri učencih, ki enostavno ne zmorejo izpolniti danih zahtev, in tistih, ki so zmožni veliko več kot sistem zahteva. V kolektivističnem sistemu učenci, ki »štrlijo iz povprečja«, načeloma niso dobro sprejeti – tako tisti s težavami kot nadarjeni. Spomnim se, kako so bili v osnovni šoli številni precej negativno nastrojeni do vseh, ki so imeli s šolo sklenjen poseben dogovor, zaradi katerega so lahko pisali teste pod drugačnimi pogoji: dalj časa, ob datumih, ki so jih sami izbrali. Takšna obravnava se nam je otrokom, vzgojenim v kolektivističnem duhu, zdela enostavno nepravična. Isti način dojemanja, sicer v obratni situaciji, sem opazila tudi kasneje na študiju – če se je kdo pretirano javljal med predavanji, se je hitro začelo šušljati, da »se meče ven«.

Individualistično naravnan sistem, kot je britanski, je po drugi strani bolj odprt za različnost, učenci sprejemajo kot nekaj samoumevnega, da so drugače obravnavani, neobremenjenost z obravnavo drugih sošolcev je še dodatno podkrepljena z odsotnostjo ocen. Učitelji v osnovni šoli učence namreč ne ocenjujejo številčno, ampak podajo le opisne ocene njihovega napredka. »Prave ocene« pridejo na vrsto šele ob prehodu v srednjo šolo. Tak sistem otroka spodbudi, da se usmeri v tisto, kar mu gre dobro, da razvija svoje sposobnosti po svojih zmožnostih, zaradi svoje pluralnosti pa mu ponuja tudi veliko več možnosti za nadaljnje izobraževanje. V Združenem kraljestvu je tako zelo možno razvit sektor zasebnih šol, ki imajo precej raznolik učni program. Vendar pa lahko skrajni individualizem in sprejemanje različnosti privede tudi do tega, da postane nekaj samoumevnega, da obstajajo razlike tudi v socialnem statusu, da lahko gredo nekateri na boljše, dražje šole, ostali pa na slabše šole.

Image
Foto: Mateja B.

Britanski profesor družbene geografije Danny Dorling, ki je raziskoval odzive dijakov in študentov iz različnih ustanov, tako zasebnih kot javnih, je odkril, da živijo v ločenih svetovih. Nekateri iz dragih zasebnih šol se socialne razslojenosti, ki je izredno značilna za Združeno kraljestvo, niso zavedali, če pa so se je, se jim je ta zdela nekaj samoumevnega, medtem ko so bili njihovi vrstniki iz javnih ustanov veliko bolj zaskrbljeni nad stanjem.

Individualizem in kolektivizem ste le dve izmed kulturnih paradigem, ki ju lahko opazujemo v izobraževalnem sistemu. Kot že rečeno, ju ne moremo označiti kot dobri ali slabi sami po sebi, prav tako pa ne delujeta izolirano, ampak sta povezani z ostalimi kulturnimi dimenzijami, ki oblikujejo neko družbo. Dobro je, da jih znamo prepoznati, saj jih prejmemo v »vzgojnem paketu« družbe, ki nam je v veliki meri posredovan prav prek izobraževalnega sistema. S spremembami v šolstvu spreminjamo tudi ta »paket«. Pri tem ni nujno, da gre za vsebinske spremembe, lahko gre preprosto za rezanje sredstev, ki posledično vpliva na kvaliteto izvajanja aktivnosti, na to, koliko časa lahko učitelji namenijo posameznemu učencu itd.  Če si želimo sprememb na bolje v šolstvu, je pomembno, da jim sledijo tudi spremembe v širši družbi. In obratno: spremembam v širši družbi, morajo slediti tudi spremembe v šolstvu, če si želimo družbo prenoviti celostno. Zelo težko je namreč spreminjati odsev v ogledalu, če nismo pripravljeni spremeniti tistega, kar stoji pred njim.

Literatura:

Hofstede, Geert, 2001: Culture's Consequences: Comparing Values, Behaviours, Institutions and Organisations Across Nations. 2. izdaja. Sage.

Limon, David, 2009: British society and culture: from a Slovene perspective. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Dorling, Danny, 2010: Are students pre-programmed to live with inequality? The Guardian, 26. oktober, Education, Students, http://www.theguardian.com/education/2010/oct/26/young-people-educational-inequality.

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 09 februar 2015
(9 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1339-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti