| petek, 06 februar 2015

Zaradi finančne stiske se ne moreva poročiti, čeprav pripadava drug drugemu ...

 

Pozdravljeni!

Pri 15 letih sva se s fantom odločila, da greva na skupno pot. Sprejela sva odločitev, da se bova najprej spoznala na drugih področjih in s spolnostjo počakala.

Zavedava se vseh prednosti, ki nama jih je ta odločitev do danes prinesla. Dejstvo pa je, da vsak odnos temelji na čustveni, duhovni, intelektualni in telesni ravni. V petih letih in pol je najina zveza zelo napredovala, postala močna in premostila sva marsikatere ovire. Vseskozi sva si želela počakati s spolnostjo do poroke. Vendar če zveza napreduje na vseh področjih, na telesnem področju ne more ostati na nivoju držanja za roke. Enostavno začne nekaj manjkati in se ne more razvijati v vsej polnosti. Tudi v Svetem pismu piše, naj se mož in žena predolgo ne odtegujeta drug drugemu. Midva sicer še nisva poročena, vendar pa v svoji duši te besede globoko doživljam, ki jih še pred letom nisem, čeprav čakanje ni bilo nič lažje.

V enem od svetovanj na tej spletni strani, je duhovnik povedal, da če nisi dovolj svoboden, da bi se poročil, nisi dovolj svoboden za spolnost. To me je globoko prizadelo, saj v najinem primeru to ne drži. Poroka je najina največja želja. Resno se pripravljava na poroko v naslednjem letu, hodiva na pripravo, denar hraniva že več let, a ker sva oba študenta, nama verjetno ne bo uspelo. Najemnine v Ljubljani so zelo visoke in čeprav sva že skoraj diplomirala v iskanju stanovanj, ne najdeva rešitve za študenta z skromnimi štipendijami in občasnim delom. Edina ovira je denar. Je prav, da spolnost pogojuje denar? Zares zaradi denarja nisva dovolj svobodna da se telesno podariva drug drugemu?

Zakaj Cerkev kot strašna pobudnica in zagovornica čistosti in vzdržnosti ničesar ne ukrene in pomaga mladim, ki se znajdejo v takšni situaciji, namesto da jim samo pridiga o tem? Zakaj vsi katoliški domovi sprejemajo v sobe samo študente istega spola, medtem ko za poročene pare ni niti enega samega prostora. Zakaj  župnišča samevajo na pol prazna, kjer bi lahko oddajali cenovno dostopno stanovanja?

Ne vem, kaj naj storim. Zaradi tega občasno doživljam duševne stiske, kar spet ni dobro ne zame, ne za najin odnos.

Lepo se vam zahvaljujem za odgovor,

Neli

 


 

Spoštovana Neli,

opravičujem se, da si morala tako dolgo čakati na odgovor. A ker smo v božičnem času, ko zremo v Sveto Družino v jaslih, bo ta najin dialog še lahko potekal v okviru, ki mu gre. Zakaj tako pišem? Prav v dneh pred praznikom Gospodovega rojstva je papež Frančišek na eni od tedenskih javnih avdienc ob zgledu Jožefa, Marijo in Jezusa spregovoril o pomenu človeške družine. Te njegove besede lahko razumemo tudi kot razmislek o pomembnih vidikih odnosa med fantom in dekletom, ki se na ustanovitev družine pripravljata. Zanimivo se mi je zdelo, da papež kot prvo nalogo družine (ali zaročencev) ne imenuje nadvse pomembnih dejanj, kot so medsebojna pozornost ali pomoč ali skrb za čistost v odnosu,  temveč spregovori o tem, da naj vsi ti odnosi odsevajo Kristusa: »Vsaka krščanska družina ... lahko, pred vsem drugim, sprejme Jezusa, ga posluša, se z njim pogovarja, ga varuje, brani, raste z njim; tako izboljšuje ta svet. Naredimo v svojem srcu in v svojem dnevu prostor za Gospoda. Tako sta storila Marija in Jožef, in ni jima bilo lahko, premagati sta morala veliko težav. ... Veliko poslanstvo družine je v tem, da naredi prostor za Jezusa, ki prihaja, in ga sprejme v osebi otrok, moža, žene, starih staršev ...«

Imeti med seboj Jezusa pomeni, da prav on posvečuje vse odnose v družini. Papežu se zato ni zdelo potrebno, da bi naštel spisek vseh moralnih kreposti, ki so potrebne za ustvarjanje zdravih razmer v tej človeški skupnosti, temveč je v tem prvem govoru o družini izpostavil njen temelj – na vse glejmo skozi Jezusa in v njem. To pomeni predvsem dosledno spoštovanje vsakega člana družine, izogibanje dejanjem, ki bi lahko prizadela njegovo dostojanstvo. V tej luči razumem tudi povabilo k čistosti: vzdržati se dejanj, ki bi lahko drugega v nekem trenutku zelo prizadela.Spolnost ni dajanje »nečesa«, kar imaš, temveč je veliko več: daješ samega sebe. Pravo mesto spolnosti je torej samo v trdnem zaupanju med moškim in žensko. Zrelost tega zaupanja se pokaže v poroki, ki je javno dejanje, v katerem sta zaročenca pripravljena svojo ljubezen in medsebojno podarjanje sporočiti celemu svetu. Od takrat naprej vsi vedo, da pripadata drug drugemu.

Zavedam se, da so pravkar zapisane besede ideal, oblikovan v stoletjih svetopisemskega in krščanskega izročila, in da je življenje parov, sploh v sedanjem erotiziranem in egoističnem okolju, s tega vidika zelo zahtevno. A ponavljam, tudi s pomočjo tvojih besed: Cerkev je »strašna pobudnica in zagovornica«, a ne v prvi vrsti čistosti in vzdržnosti, temveč najprej človekovega dostojanstva, predvsem dostojanstva ženske. Čistost in vzdržnost sta zgolj sredstvo za zagotavljanje tega dostojanstva. To je tudi nasvet, ki si ti ga upam zapisati: živita vedno tako, da bosta drug do drugega do konca spoštljiva. Je spolni odnos z nekom, ki me jutri lahko zapusti, spoštljiv? Je uporaba kontracepcije, morda celo kemične ali abortivne, spoštljiva? Je strah pred morebitno nosečnostjo spoštljiv? Vabim vaju, da sama odgovorita na ta vprašanja. Življenje je vajino, prav tako je vajina tudi odgovornost. V pomoč pri zorenju odgovornosti vama bosta tudi spoved in obhajilo.

Podaljševanje odvisnosti od staršev, ki ga prinese dolgotrajni študij, vse te težave še okrepi. Prav tako iskanje stanovanja. Poznam župnike, ki so kakšno mlado družino sprejeli tudi v župnišče ali mežnarijo, res pa je, kot ugotavljaš, da bi morda na tem področju lahko storili več. Marsikaj bi lahko ukrenila tudi socialna država; na to pomislimo tudi na volitvah in izbirajmo ljudi, ki zagovarjajo družini prijazno zakonodajo. Če bi iskala stanovanje izven Ljubljane, bi morda našla kaj ugodnejšega. Tudi samo poročno praznovanje je lahko poceni, a vendar dostojno. Instant rešitev seveda ni, tudi podarjeno vama bo le malo, a kjer je volja, tam se najde tudi pot.

Naj vaju in druge mlade pare v tem letu spremlja Božja ljubezen in Njegov blagoslov!

duhovnik Matej

 

Zadnja sprememba: petek, 06 februar 2015
(0 glasov)

Komentarji 

 
#2 nikolaj 2015-07-12 16:22 Punca dobro ve o cem govori. Cerkvena interpretacija evangelija ne sledi druzbenim spremembam. V ljubkih knjigah Vvidra pise, da bo posten fant menda ja znal pocakati kako leto.:-!
Smorn pa leto!
7 celih let sma hodila pred poroko.

A celibaterem se to seveda ne zdi posebno dolgo, hehe.
Citat
 
 
#1 fff3 2015-04-16 03:09 neli, ne dovolit neki korporaciji, da ona odloča o tvojih privat zadevah.. "Muca" je tvoja lastnina. In ti odločaš, kaj z njo in kaj ne.. Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2884-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti