| petek, 06 februar 2015

20-letnik sprašuje, kako se osvoboditi vpliva posesivnega in gospodovalnega očeta ...

 

Pozdravljeni!

Imam težavo, ki postaja vse večja in ne vem več, kako bi jo razrešil. Moja družina navzven deluje perfektno, je pa vse prej kot to. Naš največji problem je oče, kateri je izgubil stik z realnostjo.
Že od vedno se je do nas obnašal vzvišeno, v določenih primerih celo grobo. Spomnim se, ko me je še kot majhnega otroka hudo zmerjal; enkrat celo pljunil. Vzrok? Ponavadi so bile to malenkosti, ki so ga spravile iz tira. V osnovni šoli sem se vedno bal povedati oceno, ki je bila manjša od odlične, saj sem potem moral poslušati dolge "pridige" o nesposobnosti.

Odnosi med nama so že od vedno zgolj površinski, v globino ne sežejo. Pogovarjamo se samo o nepomembnih stvareh, stopnja zaupanja je nizka. Prav takšen odnos imata zgrajen tudi z mojo materjo.
Oče se je skozi leta počasi distanciral od vseh sorodnikov, stikov skoraj ni (razen ob pogrebih). Materi je prepovedal odnose s svojimi starši in bratom. Posledično 5 let nisem videl svojih starih staršev, bil sem le na pogrebu.

Pravih prijateljev prav tako nima. Druži se le z nekaj osebami, s katerimi ima določene skupne interese. Problem je tudi v tem, da vedno poudarja, kako je dobro, da se distanciramo od vseh. Izjemno nestrpen in žaljiv je tudi do drugače mislečih.

Kakšna je situacija v sedanjosti?

Za začetek naj povem, da sem sam zelo uspešen na študijskem področju, priljubljen v družbi ...
Odnos med nama je načeloma dober. To pa traja vse dokler se ravnam strogo in samo po njegovih nenapisanih pričakovanjih. Takoj ko se oddaljim od te poti za milimeter, postane vse skupaj grozno. Od mene pričakuje, samo dve stvari: super uspeh v šoli in to, da veliko delam. Posledično nimam niti minute prostega časa, vedno moram biti na razpolago za njegove načrte. Če si vzamem dve uri (1x na teden) in kam grem (tedaj, ko ne delam!), postane živčen. Ko se vrnem domov, mi začne očitati "stare grehe", ki si jih je sam zmislil. Poleg tega, pa me straši, da "v življenju ne bom uspel", če se ne bom ravnal po teh njegovih pravilih. Ko je standardne "pridige" konec, se začne tišina, ki traja dokler se mu nazaj v popolnosti ne podredim. To je ta začaran krog, ki se stalno ponavlja in se nikoli ne neha. Z njim se vsakič poskusim pogovoriti, vendar trdno vztraja na svojem in me še bolj žali, če mu povem resnico. Nikakor mu ne morem dopovedati, da nima vedno on prav. Če ga opozorim na kakšno njegovo pomanjkljivost ponori.

Naj omenim še to, da ima veliko denarja, načeloma ga lahko porabim "neomejeno", vendar samo za reči, ki so njemu všeč.

Imam tudi dober avto, ki mi ga dovoli uporabljati le za na fakulteto in v službo, prepovedal mi je uporabo v "privat namene".

Upam, da sem čimbolje opisal situacijo. Zanima me, kaj naj storim, da se izvlečem iz tega začaranega kroga, saj postaja iz dneva v dan bolj neznosno. Danes sem bil pol ure pri prijatelju, ko sem prišel domov me je oklofutal (to se je zgodilo prvič), to pa čisto brez vsakega razloga. Rekel je, da kako si upam hodit naokoli, ker mu nisem včeraj nečesa pomagal. Včeraj je odklonil pomoč, češ da lahko naredi sam.

Hoče me imeti popolnoma pod kontrolo, tega pa več ne zdržim.

Imam pa še eno težavico. Že nekaj punc sem moral prijazno odsloviti, saj se bojim, da njemu ne bi bila všeč in bi me posledično maltretiral. Pred enim tednom sem spoznal fantastično dekle, katerega ne bi rad prizadel zaradi očetovih blodenj.

Mi lahko kako pomagate?

Hvala.

 


 

Spoštovani!

Ste izjemno pozitivna in sočutna oseba. Iz vašega pisma veje veliko topline, dobrih namenov, iskrenih želja in skrbi za ljudi okoli vas.

Z vsemi svojimi močni iskreno želite poskrbeti za dobro svojih staršev. Žal pa noben otrok te moči nima. Ste se pa skozi to željo že dolgo nazaj navadili pozabiljati nase, na svoje želje in potrebe – vse zato, da bi bilo staršem bolje. V polnosti in čez vse meje se podrejate željam očeta ter na vse načine skrbite za njegovo vedenje. Tako vsaj mislite, da imate neko kontrolo nad tem, kako se bo do vas obnašal. Resnica pa je, da je vsak sam in v polnosti odgovoren za svoja dejanja – drugi te kontrole in vpliva nimajo. Nihče drug ne more biti odgovoren ali vplivati na vedenje posameznika, kot on sam. Tako tudi že sami opažate, da so bili vzoroki za očetova neprimerna vedenja navedno malenkosti – ker leži vzrok vedno v človeku in ne v ljudeh okoli njega.

Neskončno krivično do vas, ki vam pripada brezpogojna sprejetost s strani staršev, ponos očeta, sočutje matere, toplina in varnost doma, kjer se lahko vse umiri. In problem, kot opažate, postaja vse hujši – da se vam zdaj predstavi kot izziv, na katerega se boste odzvali.

Tragika globoko sočutnih oseb je, da skozi pozabljanje nase in zaradi prevelikega razdajanja drugim, počasi izgorijo. Ste v letih, ko imate za nalogo učiti se zdravega egoizma.

Vaša profesionalna uspešnost bi tudi lahko bila samo in popolnoma v službi želje vašega očeta. Upam seveda, da temu ni tako - da vam to veliko pomeni in ste se vi osebno v tem delu našli. Dobro bi bilo ozavestiti, čemu točno ta uspeh služi – da bi vi vedeli, kaj počnete in zakaj.

Opisujete zlato kletko, v kateri živite - veliko denarja, lep avtomobil ipd. Premislite, koliko vas tako visok standard stane, koliko odrekanj, zatajevanj samega sebe, dolgih obdobij tišine, ki boli in razjeda vsako celico vašega telesa bolj, kot bi ga vsako kričanje.

Želeli bi očetu kakšno stvar dopovedati, da bi vas vsaj kdaj slišal, upošteval vaše mnenje, videl še kaj drugega in v drugi luči – večno si boste to želeli in nikoli ne bo ta želja umrla, ker ne moremo ne ljubiti svojih stašev. Lahko pa storimo nekaj drugega – lahko se učimo živeti svoje življenje srečno, ne da bi se drugi spreminjali – ker se navadno ne. Že celo življenje čakate očeta in ga boste še naprej – kaj boste storili, da boste lahko s tem živeli?

Fizično nasilje in prijava na policijo. Opisujete dogodek, kjer niti sebi niti očetu niste pomagali s tem, da o njegovem ravnanju niste nikogar obvestili. 

Ko osebo prijavimo na policijo zaradi fizičnega nasilja, to storimo zato, da človek od zunanjega sveta dobi informacijo, da je grobo prečkal jasno mejo – ker si sam ne more pomagati, ker sam meje ne zmore postaviti. Zato mu mora biti ta meja postavljena od zunaj. Večkrat lažno mislimo, da smo svojega človeka z molkom zaščitili – a smo mu tako samo pokazali, kaj vse bomo tudi naprej tolerirali. Po naših kliničnih izkušnjah se psihično nasilje pogosto stopnjuje v fizično, ki postaja vedno hujše, v kolikor tako osebo od zunaj nič ne zaustavi.

Dekleta ne boste prizadeli s tem, da ji poveste, s kakšnimi težavami se spopadate. Bo pa prizadelo tudi njo, če boste delovali še naprej v nasprotju s sabo in svojim prepričanjem - tem, kar je za vas dobro. Potem ona ob vas nima nobenih možnosti. Lahko vam sicer stoji ob strani – in če bosta zgradila čustveno globok odnos, vam jasno tudi bo – a ta naloga je vaša in samo na vas je, da se počasi osamosvojite – čustveno, fizično in ekonomsko.

Vse to je do vas skrajno krivično. Naloga, ki vas čaka, je tako težka, in jo boste doživljali skoraj neživljenjsko. Obdajali vas bodo občutki krivde, da izdajate tiste, ki naj bi jih vendar ljubili. Tako si želite, da bi vas oče videl v tem kar ste, da bi vas mama imela samo rada ...

Starše vzemite v tem, kar so. Dali so vam vse, kar so vam lahko. Ponavljam, dali so vam čisto vse najboljše, kolikor so vedeli in znali in zmogli. Potem pa je na otrocih, da gradijo naprej, da segajo po višjih ciljih, da gradijo kvalitetnejše odnose, da so svobodnejši, ustvarjalnejši – in da, ne glede na to, kako globoko padejo – vedno ustanejo in gredo naprej.

Za konec bi vam svetovala, da nadaljujete z ozaveščanjem odnosov v vaši družini, kaj se tam dogaja in zakaj - ker boste tako lažje razumeli sebe. In da ne delate velikih korakov na hitro. Vedno se v sebi najprej umirite in mirno ter odločno potem pojdite po svoji poti – naj bo premišljena in naj bo v vaši smeri, vam želim.

Taja Šinkovec, magistrica zakonskih in družinskih študij

 

Zadnja sprememba: petek, 06 februar 2015
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1152-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti