| petek, 06 februar 2015

25-letna Mojca se počuti razdvojeno, saj ne želi podpirati dela na črno, a se boji, da bo morala tudi sama kdaj tako delati ...

Pozdrav,

imam vprašanje, ki se tiče etike. Poznam namreč primer dela na črno ter izkoriščanja prijave na zavodu za zaposlovanje. Ta informacija je do mene prišla precej slučajno. Žuli me, ker sem tudi sama v iskanju dela in zato take goljufije še bolj preziram. Hkrati sem dobila prepričanje, da je tako očitno treba delovati, da si uspešen, saj očitno deluje vse preko poznanstev. Po drugi strani bi rada to prijavila delovni inšpekciji, ker se s tem ne strinjam. Sem popolnoma razdvojena, saj bom morda tudi sama bila prisiljena  delati tako (v primeru brezposlenosti bi bila tega zelo vesela) in ne bom vesela, če me bo kdo prijavil. Kako ravnati? Zavedam se, da se vse povrne enkrat, tudi to, da si "špeckahla". Hvala in lep pozdrav.

Mojca

 

 

Pozdravljena, Mojca,

hvala za tvoje vprašanje, tvoj odprt in iskren zapis. Vesel sem tvojega iskanja, pozorne poglobitve, katerega del je tudi to, da se posvetuješ, ko se ti nekje ustavi.

Skušam te čimbolj razumeti, ko sledim tvojemu zapisu in ti dati poosebljen odziv oziroma vprašanja, ki naj te vodijo, da sama najdeš pravi odgovor. Nisem specialist za področje etike dela, vprašanje lahko osvetlim iz osnovnega in teološkega vidika etike. Dajem ti daljši odziv, sama pa boš občutila, pri kateri točki »najlažje zadihaš«. (Pozor na točke 2., 3. in 4., ki se držijo skupaj in je važno, da 2. točko obdelaš pred 3. ali 4.) Samo ti sama lahko izbereš za poglabljanje tisti vidik, ki ti bo resnično ustrezen in v pomoč. Že zaradi tvoje odprtosti pri vprašanju zaupam, da ti bo dobro uspelo.

1. Zavedaš se situacije, v kateri nisi sama in kjer vlada »boj«. Družbena situacija na področju zaposlovanja in dela, v kateri prihaja do tvoje stiske in stiske mnogih drugih mladih iskalcev zaposlitve, je v Evropi trenutno velik problem, ki že nekaj let kliče na odgovornost politike in mnogo drugih, ki imajo možnost kaj narediti; pravzaprav nas vse. Razmerje med družbenimi pogoji in institucionalnimi rešitvami je takšno, da kršitve sedanjega reda in koruptivnost naraščajo. Brišejo se meje med širjenjem osebne mreže poznanstev (svetovana taktika za iskalce zaposlitve) in »vezami«, med unovčljivo osebno produktivnostjo in njenim javno-pravnim statusom … Čeprav glede na globalni kontekst živimo v povprečnem blagostanju (osnovni življ. pogoji, izobraženost, mobilnost ...), ostaja skrb za osebne težave, kako mladim zagotoviti perspektivno osamosvojitev, kako rešiti depresivna stanja brezposelnosti, porast socialnih primerov …

Družbeni kontekst problematike je važen zato, ker je od njega odvisna (relativna) odgovornost posameznikov. Naj družbeno problematiko rešuje in izpostavlja sebe, kdor je njena žrtev? Ti situacijo sicer poznaš od blizu, do neke mere si izvedena, toda brezsrčen bi bil kdorkoli bi zahteval od tebe (ko še nimaš gotove zaposlitve), da se izpostavljaš. Komur gre bolje od tebe, je bolj odgovoren, da ščiti šibke (tudi s prijavami goljufij ...). Po drugi strani pa ti poznavanje problematike povečuje odgovornost, da je sama ne širiš (npr. z lastnim delom na črno).

Očitno je, kako ne samo družbena problematika, ampak tudi naša dejanja zadevajo tako naše bližnje kot tudi nas same. Ali ni pot rešitve prav v skrbi za bližnjega, ki daje dostojanstvo tudi nam samim? Ali širina problema ne zahteva korenite ustvarjalnosti in dobre volje (upanja), ki se začneta pri nas samih? Tudi tvoje vprašanje (kakor ga sama pišeš) se ne ustavi pri družbenih problemih, temveč prehaja na osebno situacijo človeka in na tvoja občutja.

2. Pred razločevanjem občutij se je potrebno vprašati po osebnem izvirnem namenu. Ko imaš razčiščen svoj osnovni (življenjski, dobri) namen, se bo lažje odločati za poti do njega. Možnosti, ki se navidezno med seboj bijejo, niso vedno enako pomembne (zate). Ko se odločamo za pot naprej, je eden od glavnih principov tale: Na poti do dobrega cilja morajo tudi sredstva in njihovi glavni učinki biti zmeraj najboljši (najbolj pošteni in dobri) možni.

Je na tvoji poti do življenjskega cilja zdaj bolj važno najti zaposlitev ali braniti družbeni red? Na eni strani, čemu iščeš delo, kaj z njim želiš dobiti? Na drugi, čemu želiš prijaviti določeno kršitev, kam te to samo po sebi vodi?

3. Sama skušaš ločiti oba primera in njune posledice, a se zdi, kot da ne gresta narazen. Držita se skupaj kot z močno elastiko in to briše meje med njunim razločevanjem. Zakaj ne gresta narazen? Kolikšne so možnosti, da bi z dejanjem prijave zvrnila svojo stisko na drugega (maščevanje)? To ni važno samo zaradi drugega, ampak tudi zaradi tebe same, saj to nikdar ne prinese pričakovane zadostitve, rešitve stiske in miru.

V tvojem razločevanju negativa občutja prevladujejo (»žuli me, preziram, razdvojena, prisiljena, ne bom vesela, biti špeckahla«; na drugi strani samo enkrat »zelo vesela«, pa še to pogojno) in te ustavljajo. Na katero možnost, na kateri razvoj načrtov so navezana ta negativna občutja? Kdaj so se začenjala pojavljati?

4. Predlagam, da pogledaš še na drugo stran – kam te vodi veselje. Kaj bi storila iz veselja? Se pojavlja veselje tako pri tvojih preteklih namenih kot pri sredstvih in možnostih, o katerih razmišljaš zdaj? Predstavljaj si – čez 40–50 let, za kateri razvoj dogodkov bi bila hvaležna? Gotovo si že pomislila na svoje izkušnje: Si bila priča kakšne podobne odločitve, ki te je navdihnila?

Opomba k točkam 2., 3. in 4. Resna in postopna poglobitev teh točk (tudi recimo, da odgovore nanje zapišeš) ti lahko pomaga, da se odločaš po urejenih nagnjenjih, ne pa po kapricah. Ni namreč dovolj, da stvar razumemo, saj je naše odločanje poleg razumevanja odvisno tudi od občutij, nagnjenj, navezanosti … Vedno je dobro ločiti negativna občutja od pozitivnih in vsaka povezati z mislijo, ob kateri se počutje pojavi. K urejenosti pomaga tudi vaja, da svoje ugotovitve ubesedimo pred nekom, ki nas zna dobro poslušati. Ob urejanju nagnjenj bo raslo poznavanje same(ga) sebe, moč oz. upanje za odgovorne odločitve in korenita ustvarjalnost za nove rešitve.

5. Ko bo mimo tvoje konkretno odločanje, bo trenutek, da se lahko naučiš nekaj o sami sebi tudi iz te pretekle izkušnje, kakorkoli se bo iztekla. Zakaj te je ravno ta problem tako podžigal? Je kaj v tvoji osebnosti, kar se tu razvname? Praviš, da »se vse enkrat povrne«. Ne gre za zunanje zakone (to bi bilo vraževerje), predvsem gre za gojitev srca. Slabe odločitve nas zapirajo, zmedejo, povečujejo strahove in sovraštvo. Prave odločite okrepijo našo notranjo svobodo in hkrati ljubezen do drugih ljudi. Zdravijo tudi rane preteklosti in odnosov.

6. Predlagam ti tudi meditacijo odločanja po krščanski etiki, a samo, če si vanjo že bila uvedena oz. če z veseljem živiš krščanstvo. Če ni tako, pusti to točko vnemar. Osnova je prošnja Bogu za pravi namen srca (ljubiti Boga pred vsemi drugimi stvarmi), potem pa prošnja za to, da bi se nagnila v pravo smer. Sledi premišljevanje prednosti in pomanjkljivosti najprej ene in nato druge možnosti (obe morata biti sami po sebi dobri). Ko se ti zdi, da se nagibaš v eno smer, jo popolnoma izročiš Bogu in Ga prosiš za potrditev. Čez daljši čas (dneve, za večje odločitve tedne …) s hvaležnostjo v molitvi pogledaš, ali ti je bil glede predloga dan mir ali nemir. Primeren svetopisemski odlomek za premišljevanje je Lk 6, 20-49. Dobro je tudi blagoslavljati vse ljudi, ki so v problematiko vpleteni, da do njih nezavedno ne širimo sovraštva, temveč ljubezen.

 

Rok Bečan DJ, januar 2015

 

Zadnja sprememba: petek, 06 februar 2015
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1281-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti