Maja B. | torek, 13 januar 2015

Človeštvo je izredno pisana tvorba, ki se svoje raznolikosti, žal, premalokrat zaveda. Različne družbe, ki so jim bile skupne določene vrednote, so tekom stoletij izoblikovale lastne nenapisane sporazumevalne norme, ki jih podzavestno usvojimo že preprosto s tem, da odraščamo v nekem okolju.

Za uspešno sporazumevanje je potrebno vse prej kot samo obvladovanje nekega jezika v slovničnem in leksikalnem pomenu. Si predstavljate, da bi nekoga, ki ste ga slučajno srečali na ulici, brez kakršnega koli pozdrava začeli spraševati, sicer v zborni slovenščini, o starosti, teži, političnem prepričanju ali čem podobno občutljivem? Verjetno bi se vas malce prestrašil. Ključ do uspešne komunikacije je pristop, ki je primeren kraju, času, našemu odnosu s sogovorcem ter namenu pogovora. Tudi ko obvladamo pravila komuniciranja znotraj nekega okolja in nam je na primer jasno, da bomo profesorje na fakulteti vikali in jih v pismu naslovili z njihovim akademskim nazivom, postanemo hitro bosi, ko pridemo v drugo okolje. V podobni govorni situaciji bomo lahko naleteli na drugačna razmerja – profesorji v ameriškem okolju so tako na primer manj občutljivi na to, kako se jih naslavlja.

Image
Foto: Alison K.

Ali ste vedeli?

Da je zelo nevljudno, če Kitajca gledate v oči, ko govorite, saj s tem izražate jezo? Da vas bo Španec ob pozdravu poljubil na lice, četudi ste ga šele spoznali? Da je ob prvem klepetu z Britancem dobro ostati pri temah, kot sta vreme in hrana, medtem ko bo italijanski znanec takoj želel preveriti, kako je vaša družina, ali pa bo pokomentiral vaš videz in vas povprašal po zdravju?

Sporazumevanje je precej kulturno pogojeno. Številni strokovnjaki so se ukvarjali z vprašanjem, kaj kultura zajema, in prišli do različnih, v nekaterih pogledih razhajajočih si definicij, vendar lahko pri večini zasledimo, da kulturo v splošnem delijo na vidni in nevidni del. Sporazumevanje je vidni del kulture, na katerega vplivajo nevidne dimenzije kulture, vrednote, ki določajo našo percepcijo sveta. Čeprav smo del neke kulture, še ni nujno, da njene vrednostne in sporazumevalne okvire v polnosti sprejemamo, je pa naše delovanje v dobršni meri gotovo vezano nanje.

Ko se kulture srečajo

Zanimiv vpogled v sporazumevanje ob kulturnem stiku ponuja mednarodni poslovni svet. Na poslovnem sestanku, na katerem sodelujejo Američani, ki bodo za ceno učinkovitega in hitrega sklepanja poslovnih dogovor pripravljeni povedati stvari precej neolepšano, in Italijani, ki svoje misli raje »zavijejo«, lahko hitro pride do zamer, če obe strani ne vzameta v zakup, da bosta morali svojo komunikacijo prilagoditi.

Image
Foto: Alison K.

Med kulturami se precej razlikujemo tudi v načinu izmenjave komunikacijskih vlog. Za zahodni svet je v splošnem značilno, da si vlogo govorca izmenjujemo brez daljših premorov, običajno celo začnemo govoriti tik preden drugi zaključi svojo misel. Ekstrem so romanske kulture, kjer sogovornika ne čakata, da drugi konča, ampak govorita skoraj simultano. V azijskih kulturah pa je ravno obratno, premori med zamenjavo vlog so zaželeni, tako sogovorca dasta vedeti, da sta slišano vzela zares in sta si vzela čas za premislek.

Včasih več kot besede pove ton, s katerim jih izrazimo. Ko smo razburjeni, ga navadno zvišamo, ko nas nekaj ne zanima, bo naša intonacija precej bolj stabilna. Tudi intonacija je del sporazumevalne norme, ki jo usvojimo, in je lahko v medkulturnem kontekstu precej zavajajoča. Za romanske kulture je tako običajen intonančno precej razgiban način govorjenja, s katerim človek pokaže, da je s srcem pri stvari, medtem ko bi v azijski kulturi isto misel izrazili veliko bolj zadržano in monotono, saj tako pokažejo spoštovanje do sogovorca.

Zanimive so tudi primerjave govorne razdalje, na kateri se sporazumevamo z neznanci. Če bi na primer pri pogovoru opazovali Španca in Šveda, bi bili priča plesu v malem: pojem primerne govorne razdalje se namreč pri obeh precej razlikuje, tako bi se Šved najverjetneje trudil ohraniti primerno oddaljenost, medtem ko bi se mu Španec skušal ves čas približevati, da bi razdaljo zmanjšal.

Uspešno pa tudi spoštljivo sporazumevanje zahteva stalno učenje in odprtost. Ne nujno samo takrat, ko se odpravljamo v tujino, pač pa tudi v domačem okolju. Zajema prilagajanje in iskanje sporazumevalnih kompromisov, pa naj bo to pri izbiri jezika komunikacije ali pri pristopu, predvsem pa ozaveščanje sporazumevalnih vzorcev drugih narodov. Ti so morda popolnoma drugačni ali pa celo neprimerni z vidika naše kulturne percepcije ter lahko kot taki zaradi nerazumevanja privedejo do nepotrebnih zamer, oblikovanja negativnih stereotipov, s katerimi skušamo upravičiti svoj odklonilen odnos do neke skupine, ter celo do sovražnosti. 

 

Literatura:

Hampden-Turner, Charles in Trompenaars, Fons., 1997: Riding The Waves of Culture: Understanding Diversity in Global Business. McGraw Hill.

Hofstede, Geert, 2001: Culture's Consequences: Comparing Values, Behaviours, Institutions and Organisations Across Nations. 2. izdaja. Sage.

Katan, David, 2004: Translating Cultures. An Introduction for Translators, Interpreters and Mediators. 2. izdaja. Manchester: St Jerome. 

 

Zadnja sprememba: sreda, 14 januar 2015
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1867-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti