Roman I. | ponedeljek, 05 januar 2015

Za nami je še eno obdobje pričakovanja in praznovanja Gospodovega prihoda v svet. Adventni čas so kristjani nekdaj preživljali ob postu in molitvi, podobno kot danes v postnem času. Kar povprašajte dedke in babice, kako so v mladih letih preživljali decembrske dni, vse tri svete večere, molitev ob jaslicah, ... Povprašajte jih tudi, če so se kaj veselili plesov, ki so se pričenjali ravno na štefanovo, torej dan po božiču. Zadnja leta v Ljubljani opazujem mladino in tudi starejše, ki decembrske večere preživljajo predvsem na stojnicah s kuhanim vinom in si ogledujejo okrašen center našega glavnega mesta. Tu pa tam koga pot zanese tudi v bližnjo frančiškansko cerkev, kjer mladi kristjani še dajejo upanje Sloveniji, da želijo živeti krščanstvo v tem svetu, ki se obnaša, kot da Boga več ne potrebuje.

Menim, da je človek v tem božičnem vzdušju še posebej dovzeten tudi za kakšno dobro delo, in tako ob vseh nakupljenih darilih ne okleva preveč, ko k njemu na ulici pristopi brezdomec in prosi za kakšen evro. Ob pripravi na božične praznike sem bil še posebej pozoren na karitativne pobude in vabila k donacijam za razne dobrodelne projekte tako s strani Cerkve kot tudi državnih organizacij, ki so kar deževala. Tukaj izpostavljam le nekatere:

Konec novembra sem majhen del svojega prostega časa namenil vpisovanju podatkov dobrotnikov, ki so se odzvali vabilu slovenske Karitas in ob koncertu »Klic dobrote« darovali 20, 50 in nekateri 5 evrov. Vsak dar šteje, še posebej, ko vidiš, da darujejo ljudje, ki živijo in preživijo z majhnimi dohodki, kakor uboga vdova iz evangelija, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico samo dva novčiča (Mr 12,42).Image

Z zanimanjem sem decembra spremljal tudi projekt »Božiček za en dan« in dober odziv ljudi, ki so iz omar potegnili zaprašene stare škatle za čevljev in jih napolnili s kakšno pozornostjo ter tako obdarili naključnega otroka.

Tudi veroučenci po slovenskih župnijah so bili tako kot vsako leto povabljeni, da se v adventu odpovejo kakšnemu priboljšku in zbran denar namenijo svojim vrstnikom v Afriki.

Cerkev na Slovenskem je zadnja leta v javnosti kritizirana, da se ukvarja s povsem nepomembnimi rečmi. Velikokrat je ta kritika upravičena. Cerkev ima v mnogih dejavnostih, še posebej ekonomskih, veliko konkurenco in pri finančnih mahinacijah večkrat kloni tako na župnijski kot tudi na škofijski ravni. Vsak finančni polom pa je najprej priložnost za korak nazaj. Potrebno je razmisliti, kaj je pravo poslanstvo Cerkve v tem svetu in kako ga izpolnjevati. Vsi kristjani smo v Cerkvi sodelavci, vsak s svojim talentom in na svoj način. Zato mora imeti Cerkev kot skupnost vedno pred seboj prednostne dejavnosti: bogoslužje in evharistijo, od koder more »črpati« za vse projekte, ki se jih loti, nato oznanjevanje, saj živimo v zahodni družbi, ki Boga več ne pozna in postaja misijonsko področje, in navsezadnje tudi dobrodelnost, kjer pa Cerkev nima konkurence.Image

Država se lahko še tako trudi in prek svojih organizacij skuša pomagati ubogim, pa še vedno ne more pristopiti k človeku tako celostno, kot to lahko stori Cerkev, ki hoče služiti ubogim in ne zaslužiti zase, kot imamo občutek pri nekaterih državnih dobrodelnih organizacijah. Tukaj so nam za zgled lahko vsi naši misijonarji, še posebej v t. i. »tretjem svetu«, ki darujejo celo svoje življenje in vse svoje talente za najbolj uboge.

Zato je lahko ravno novo leto zame in zate prelomna točka, ko nek ustaljen življenjski slog spremenim, ovrednotim dejstva in začnem kakšno stvar na novo. Ni potrebno, da delam ogromne novoletne zaobljube, dovolj je že majhno dobro delo in prošnja h Gospodu, da bi ta dajal rast.

 

Zadnja sprememba: torek, 06 januar 2015
(11 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1299-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti