Maja B. | nedelja, 07 december 2014

December je tak mesec, ko rada sestavljam sezname želja. Sem pač rojena pod srečno zvezdo, ker si rojstni dan, Miklavž in god sledijo kar eden za drugim. In ker sem bila tako zaposlena s pisanjem svojih "jaz bi-jev", sem spet prepozno začela razmišljati, kaj bom pa jaz kupila svojim najdražjim za Miklavža. 

 Ja, kupila. Kar nekako za samoumevno sem sprejela, da jim za Miklavža pač moram nekaj kupiti. Navdušeno begam od trgovine do trgovine in razmišljam, s čim bi jih letos presenetila, ko me prizemlji bančna kartica, ki mi vljudno pove, da imam na voljo toliko in toliko. Računati bo treba. Naredim si torej seznam obdarovancev na eni strani, ki se spogleduje z Miklavževim proračunom na drugi. Ne gledata se ravno najbolj naklonjeno. Seznam začnem kmalu krajšati in se spraševati: a se za tako malo denarja sploh še dobi kaj uporabnega, lepega? Na koncu postanem že prav živčna. Ah, bom pa Miklavža združila še z božičnim obdarovanjem in rešila dve muhi na en mah.Image

Prepričana sem, da se v teh dneh najde še kakšna obupana duša, ki se ubada s podobnim problemom. Sv. Nikolaj se verjetno križa v nebesih, ko opazuje takšne prizore in ugotavlja, da smo dobrodelnost začeli meriti v evrih, dolarjih ... »Ja, lepo se je igrati Miklavža, če ti ni treba paziti prav na vsak cent.« "Če malo zaslužiš, ti pa ja ni treba biti dobrodelen in sodelovati v sto in eni dobrodelni akciji. Naj se grejo dobrodelnost tisti, ki imajo preveč."

Kar strese me, ko pomislim, kako hitro smo kot družba drug drugega prepričali, da je dobrodelnost to, da daš od tistega, kar imaš preveč, in da ti ni potrebno ničesar dati, če nimaš. Mogoče pa bi si morali večkrat zapeti K tempeljski zakladnici, da bi nam "potegnilo". J Preveč je nekaj, kar ne potrebuješ, nekaj, od česar se ti ni težko ločiti. Če pa želiš narediti dobro delo, ga ne delaš zase, zato da bi se ti počutil dobro, ker si se znebil odvečnega, ker si se izkazal z dragim darilom, ker si s svojim "požrtvovalnim" dejanjem pridobil ugled. Ne, dobro delo je, ko se najprej vprašaš, kaj je tisto, kar drugi potrebuje. In ko tega, kar si naredil, ne obešaš na veliki zvon ali, če uporabim sodobno prispodobo, prilepiš na Facebook.

ImageKaj pa potrebujejo moji bližnji? Pomislim na babico, ki si nikoli ničesar ne privošči in bi res potrebovala nove tople čevlje za zimo. Žal ji jih tudi jaz ne morem kupiti. Spomnim se. Že pred mesecem mi je po telefonu potožila, da me pogreša, ampak nikoli ne najdem časa, da bi jo obiskala. Ah, čas, včasih ga še bolj pazljivo odmerjam kot denar. Ker je res dragocen in ga skoraj nikoli nimam preveč. Hm, mogoče pa sem našla idejo za Miklavževo darilo. Pa ga imam dovolj za vse na mojem seznamu? Spet pristanem pri računanju.   

Potem me prešine misel: gotovo tudi sv. Nikolaj ni iztrošil vse svoje dobrodelnosti v enem dnevu, potem pa počival vse leto. Oddahnem si. Še imam čas, da drugim podarim nekaj dragocenega, nekaj, kar ni odveč, ampak je nekaj več.  

 

 

 

Zadnja sprememba: nedelja, 07 december 2014
(7 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1084-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti