| ponedeljek, 24 november 2014

Mateja sprašuje, kje je merilo med obrekovanjem in preprostim pogovorom o drugi osebi.

 

Pozdravljeni,
zadnje čase razmišljam o besedi. Z njo lahko naredimo veliko dobrega (npr. nekoga spodbudimo) ali pa povzročimo tudi drugemu  škodo, mu ukrademo dobro ime. Pogosto imam težavo pri postavljanju meje, kaj je pogovor z neko osebo o nekom in kdaj je že to opravljanje. Kaj je merilo, če sploh obstaja?


Hvala za odgovor. Lep pozdrav, Mateja.

 

 


 

Mateja, pozdravljena.

 

Postavljaš si vprašanje o moči besede in o posledicah govora o drugih. Še posebej te zanima vprašanje glede opravljanja in kraje dobrega imena.

Ne moremo, da ne bi govorili o drugih ljudeh. Kam pa pridemo, če bi govorili le o sebi? Z osredotočanjem nase bi samo pokazali, kako smo obrnjeni v lastne interese in smo polni sami sebe.Govorjenje o drugih zato lahko razodeva posameznikovo plemenitost in širino. Lahko, pravim, ni pa nujno.

Pri govoru o drugih je namreč potrebno razlikovati med stopnjami kakovosti glede vsebine in namena takšnega (po)govora.Tukaj predlagam tri stopnje: dobro (1), nevtralno (2) in zlo (3).

Kadar sta vsebina in namen dobra(1), govorimo o ohranjanju dobrega imena drugega, o pohvali, o širjenju dobrih novic. Vsebina in namen sta lahko tudi bolj ali manj nevtralna(2). Nekateri ljudje radi govorijo o drugih ne glede na kakovost vsebine in namena. Včasih gre za posredovanje informacije, drugič za mnenje, spet tretjič za oceno. Poznamo tudi osebe, ki s takšnega bolj ali manj nevtralnega vidika govorijo na veliko. Nekoga kličemo žlabudra, žlabudrač ali klepetulja, kadar govori mnoge in po navadi nepomembne stvari. Sem sodijo tudi čenče, v kolikor niso zlonamerne.

Kaj pa, kadar se v govorjenje o drugih prikrade slabo ali celo zlo (3)? Tudi tukaj obstajajo določena merila. Če je vsebina govora o drugem resnična, vendar povemo kaj slabega, potem gre za opravljanje. V slovenščini obstajajo z opravljanjem sorodni izrazi kot so: opravljivi jeziki, vaška opravljivka, zavrniti opravljivca. Kadar pa tudi vsebina ni resnična, in je tako izjava zlonamerna, govorimo o obrekovanju. Takrat osebi jemljemo ali krademo ugled oz. dobro ime – kot sama praviš. Zlo je takrat dvojno.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko imata čenčarjenje in opravljanje dobre ali slabe učinke, medtem ko ima obrekovanje že po definiciji slabe učinke. Govorjenje o drugih, in včasih tudi opravljanje lahko:

  • pomaga pridobiti informacije o drugih v službenem okolju, ne da bi dotičnega srečali;
  • informira posameznika o tem, kaj je v določeni skupini sprejemljivo;
  • gradi (slabo ali dobro) družbeno omrežje;
  • ruši obstoječe odnose, predvsem preko izločanja in slabega govorjenja.

Mnogi k temu dodajo posledice kot so: nepotrebno tratenje časa (s čenčanjem), rušenje medsebojnega zaupanja, strah pred govoricami in, nenazadnje, ustvarjanje jedke atmosfere v družbi prijateljev, sodelavcev, sorodnikov.

S krščanskega vidika je mogoče reči, da opravljanje, še posebej pa obrekovanje razdirata Božjo ljubezen med ljudmi. Glede govoric je sila jasen sv. Pavel v pismu Rimljanom. Govoričenje pridružuje seznamu grehov kot sta spolna izprijenost in umor. Obrekljivci po njegovem končajo v skupini največjih nepravičnežev. »In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi. Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo« (Rim 1:28-32).

Skratka, govoriti o drugih je lahko hvale ali graje vredno, koristno in pa tudi zelo škodljivo. V kolikor gradi, potem le govorimo o drugih! To velja še posebej, kadar predstavljamo druge kot dober zgled misli, vrlin, dejanj in vsake ljubezni. V kolikor pa govorjenje o drugih ruši preko našega opravljanja ali celo obrekovanja, potem se tega raje vsekakor zdržimo in vadimo v nasprotnem. Naj bodo naše beseda, govor in življenje tako vedno bolj podobni Evangeliju, to je Dobri novici, ki jo prinaša Večna Beseda, Kristus.

 

Peter Rožič SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1306-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti