| ponedeljek, 24 november 2014

Zvezdica prosi za nasvet, saj je njena žalost po razhodu s fantom zelo velika.

 

Pozdravljeni!

Pred slabim letom sva se razšla s fantom, s katerim sva bila skupaj leto in pol. Od takrat naprej sem pogosto žalostna, jočem in nič več me ne more zares razveseliti. Odkar je odšel, se je moje življenje ustavilo. Nihče na tem svetu ne more zapolniti praznine ... Pravijo, da čas zaceli vse rane. Pa v mojem primeru ni tako. Neznosno ga pogrešam. Še vedno ga neizmerno ljubim in si želim, da bi se vrnil, brez njega ne morem več.

Prosim za kakšen nasvet. Zdi se mi, da nikoli ne bo konec žalosti, saj traja že veliko predolgo.

Zvezdica

 


 

 

Pozdravljena Zvezdica,

 iz vaših besed veje globoko sočutje do sebe, do svoje bolečine izgube. Nekdo, ki vam je resnično prirasel k srcu, je odšel.

 Kako bi lahko bilo drugače? Človeka, ki ste se mu čustveno v polnosti predali, mu dovolili da seže do najglobljih sfer vaše biti, tam ustvarili prostor samo zanj in se v sebi odločili, da tja ne bo nikoli imel vstopa nihče drug – tega človeka ni več. Ostaja praznina, ki je ne more zapolniti ničesar drugega. Ob tem spoznanju boli vse telo. Želite si zavrteti čas nazaj, želite si ga spet ob sebi, prav fizično vas razjeda rana slovesa.

Ljubili ste, globoko in dali v odnos sebe celo. Sledila je izdaja vašega zaupanja, prevara vaših sanj, zavrženost vaših upov, načrtov in pričakovanj. Preseneča vas globina žalosti, ki ji ni videti konca. In vendar – počasi, a vztrajno v vas raste želja: »Dovolj je bilo, jaz bi rada živela.«

 Vprašanje začenjate s čudovitim imenom, ki gotovo ni naključje – iz njega sije svetloba in igrivost. Prav tako je razveseljivo dejstvo, da nočete več te žalosti, ki traja že celo večnost. Zgodila se vam je neskončna krivica. Reakcija na krivico je jeza - ki je pri vas še skrita. Ne moremo je izsiliti. Zato je potreben čas. Ko pa bo jeza prišla, jo objemite z vsem srcem - spremenite jo v akcijo, da vas zaščiti.

Jezo v nasprotnem primeru človek obrača nase, kar pomeni depresijo. Depresivni ljudje so izjemno jezni, a le na sebe – jezo so obrnili v drugo smer. To blokira in jemlje življensko energijo. V takem stanju bi človek najraje izbrisal del samega sebe, del, na katerega je jezen -   a potem ne bi bil več cel. Gre v resnici za dar, za milost, ko si človek dovoli začutiti: »Ni bilo prav. Kar se mi je zgodilo, je do konca krivično in nepošteno.«

 Sprašujete, kaj lahko storite, da pospešite ta proces. Sprašujete – to je ključno. Izgovarjanje bolečine bistveno pospeši proces njene predelave. Rabite pa varno okolje, zaupen odnos, kjer bo to mogoče. To naj je oseba, ki vas res razume in podpira, ki ne daje prehitrih nasvetov in navodil, ampak posluša tako dolgo, da vi veste, da vas v celoti razume in čuti - in naj bo spet tam, ko jo rabite. Lahko pa seveda o tem tudi pišete v svoj dnevnik, napišete pisma različnim ljudem in jih niti ne oddate, iz svoje bolečine napišete pesem, katere moč vas bo presenetila – vse to pomaga. Ko bolečina dobi resnične besede zanjo, se spremeni.

 Poleg tega pomaga tudi spomin, pomagajo življenske izkušnje. Tam lahko najdete to stanje brezupa in nepopisne žalosti. Lahko se spomnite, kakšno brezno žalosti ste takrat čutili in kaj se vam je potem zgodilo – na kakšen način se je počasi razrešilo. Spomnite se, da rešitev pride. Prikličite si to večkrat v spomin, da se to spoznanje počasi usidra in razsvetljuje vaš razum, da vam ta pomaga pri prekinjanju stalnega razmišljanja in tuhtanja, ki vas ne izpusti iz svojih krempljev.

 Ste čustveno globoka oseba, zato proces žalovanja traja tako dolgo. V kolikor ste obdarjeni tudi z darom vere, pa veste, da lahko še Nekdo drug stori kaj za vas.

 

 Taja Šinkovec, magistrica zakonskih in družinskih študij

 

Zadnja sprememba: petek, 06 februar 2015
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1233-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti