Hči | sobota, 01 november 2014

Mami, to razmišljanje posvečam tebi. Tebi, ki ti sicer namenim tako malo pozornosti. Kdaj se sicer spomnim nate in ti namenim bolj ali manj prijetne, pozitivne, vprašujoče … misli. In marsikdaj, ko duhovnik pri maši reče: »Molimo za svoje rajne,« mi pride na misel tudi tvoje ime in če je res težko doma, se tudi v molitvi spomnim nate. Ob prazniku vseh svetih pa se zgodi nekaj posebnega. 

Takrat se cela družina zberemo ob tebi, ob tvojem grobu, vsak s svojimi mislimi, spomini, čutenji … in takrat postaneš (spet/še) bolj pomembna za nas, postaneš (si) del nas. In mami žal mi je, da se nate kot na mamo, kot na osebo, ki je dobrih 20 let skrbela zame, me vzgajala, mi želela biti blizu … spomnim le en dan v letu. Vem, pozna se, da zadnja leta tvojega življenja nisva bili kaj dosti povezani, da sem morala biti močna v času tvoje bolezni in ob tvoji smrti, da sem lahko bila družini v oporo, da si niti nisem dovolila čutiti strahu, bolečine, osamljenosti, izgube in da tudi marsikaj v najinem odnosu ni bilo briljantno, a vendar … najverjetneje že veš, da nisem prav nič navdušena nad tem, da se mi zdi/ da izgleda, da je tisti del mene, ki vključuje tudi tebe in najin odnos (kot) mrtev. Je že res, da po večini govorim o tebi v smislu: »Zdaj je srečna pri Očetu.Image Zdaj je lahko vedno ob meni, vse sliši in razume, kar prej, dokler je bila živa še ni bilo možno.« A vendar so to žal le besede. Ker te ne začutim. Ne tvoje navzočnosti, ne tvoje ljubezni, niti bolečine ali veselja ob tem, da te fizično ni več med nami in da si v Nebeškem kraljestvu. Pa vendar si močno želim, da bi besede, ki jih o tebi izrekam drugim, postale resnične tudi zame, da bi jih začutila in vanje res verjela. In ja, res si želim izjokati vso bolečino in vse solze, ki so ostale zakopane nekje globoko v meni in želim, da bi si bili blizu, da bi bili v osebnem odnosu, kot sva bili v času mojega otroštva. Ker te na trenutke res pogrešam, pogrešam tvojo navzočnost, nasvete, podporo, skrb za povezanost družine … in če te že fizično ni ob meni, bodi moj angel varuh in se mi daj čutiti kot ljubeča in sočutna bližina. Mami bodi srečna in prosim ne pozabi name. Naj še gori tvoja ljubezen, da se bo lahko vnela tudi moja. Mati, ne pozabi me … 

 

Zadnja sprememba: sobota, 01 november 2014
(7 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1279-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti