| ponedeljek, 22 september 2014

Ko si brez samozavesti … Ko se počutiš kot napaka … Ko se primerjaš z drugimi … Ko ne zmoreš uživati življenja … Svetovalka odgovarja, kako se rešiti tega nenehno glodajočega črva.

 

Ker več ne vem, na koga naj se obrnem, h komu naj grem po nasvet, komu naj se še zaupam, se obračam na vas.

 Zadnje leto se namreč čustveno in mentalno spopadam s samo seboj. Izgubila sem vso samozavest, ki sem jo imela, med drugim pa tudi moja samopodoba verjetno ne more biti še slabša kot je že. V življenju mi pravzaprav nič ne manjka. Imam super starše, ki mi vedno pomagajo in mi stojijo ob strani. Imam brata, ki bi zame naredil vse. Vendar je prelomna točka mojih težav ravno doma, saj je brat izjemna oseba, zaradi česar ga imajo vsi zelo radi in ljudje so z velikim veseljem v njegovi družbi. Povrhu vsega pa je še izjemno uspešen.

 Posledično se že od nekdaj počutim, da sem napaka v naši družini, da ne pripadam, da imajo brata rajši, da le njemu želijo vse najboljše, da ne bom nikoli dosegla njihovih pričakovanj, da ne bojo nikoli ponosni name. Imam krasnega fanta, ki mu pomenim vse na svetu. Žalosti me to, da vse svoje frustracije in težave vedno stresem na njega in ga obtožujem za nesmiselne stvari. Za vse svoje probleme obtožujem ves svet okoli sebe, samo sebe ne. Fant ima nekoliko večjo družino kot jaz in vem da me imajo vsi radi, saj so super družina, ki si jo vsak lahko le želi. Tudi njegovi bratje imajo že svoje punce in kar me najbolj psihično uničuje je občutek, da nisem dovolj dobra za njegove doma. Vedno znova se primerjam z ostalimi puncami pri njih doma, kako so lepše, bolj uspešne, zgovorne, odprte, simpatične, v glavnem osebe, s katerimi je vsak z največjim veseljem v družbi. Zadnje leto imam pri njih venomer občutek, da ni nobenemu mar zame, da se nihče noče pogovarjati z mano, da se nihče z mano noče smejati, kot to počnejo z ostalimi.

 Posledično se počutim manjvredno, počutim se, da bi si moj fant lahko našel boljšo, takšno, ki bi jo vsi imeli rajši. Zavedam se, da je vse samo v moji glavi, da vidim probleme, ki dejansko sploh ne obstajajo. Vendar ne vem, kako naj se tega znebim, kako naj začnem uživati življenje in se enostavno sprostiti in biti to, kar sem. Užalosti me že to, če slišim, da se njegovi starši smejijo in z velikim veseljem pogovarjajo z ostalimi puncami, jaz pa se potem samo sekiram, da nikoli ne morem biti takšna kot so druge. Zato sem vedno v družbi njegove družine zaprta in žalostna. Pred nekaj dnevi je prišlo že do te točke, da sem fantu začela groziti, da se bom ubila, ker ne prenesem več tega občutka tesnobe, manjvrednosti in žalosti, s čimer sem ga neznansko prizadela, zaradi česar je spet izgubil zaupanje vame. Najbolj me boli to, ker vem, da on verjetno bolj trpi zaradi mene kot sama.

 Najina zveza zadnje leto ni več to, kar je bila, vendar si želim in hočem, da je spet tako kot je bilo, ker vem, da ga nočem nikoli izgubiti, saj sva pravzaprav najboljša prijatelja že vse od srednje šole. Tako mi je težko, ker non stop mislim samo na njega in nato, kako bi zavrtela čas nazaj, ko nisem bila taka, ko sva se skupaj imela nepozabno in uživala v vsaki malenkosti in vsaki minuti, ki sva jo preživela skupaj in ko se jaz še nisem sekirala in bala za vsako besedo, ki jo kdo meni nameni ali obratno.

 In ne vem, kako naj se spremenim na boljše, ne vem kje naj sploh začnem. Kako naj se neham primerjati z drugimi? Kako naj spoznam, da sem edinstvena oseba in da se moram sprejet takšno, kakršna sem? Kako naj se bolj sprostim pred njegovo družino in na splošno v kakršnikoli družbi? Kako naj se bolj odprem ljudem? Kako naj se sprijaznim s tem, da je vse v redu, če nisem najbolj zgovorna oseba in če sem bolj zadržana oseba? Kako naj si najprej sploh pridobim samozavest nazaj?

 Se opravičujem za tako dolgo pismo, vendar sem si res želela izpovedati. Vnaprej se vam zahvaljujem za morebitno obravnavanje mojih težav in vas lepo pozdravljam.

 R.A.

 


 

Pozdravljena R.A.!

 Najlepša hvala za tvoje zaupanje. Z veseljem se temeljito posvetim tebi in vrtincu negativnih doživljanj v tebi, s katerimi se srečuješ.

 Pravzaprav si že sama napisala tudi odgovore, a jih v svojem pismu verjetno ne vidiš. Točno veš, da to, kar te obremenjuje, ni realno, temveč le nenehno glodajoči črv, ki ti ne da miru in te prepričuje, da si slabša od drugih. Pa ne da mu verjameš? Ima kje dokaze o resničnosti svojih trditev? Nima in ker jih nima, ga mirno ignoriraj. Problem je, da si se že tako navadila mu verjeti, da ne veš več, kako ga sedaj utišati. A ravno v tem je skrit tvoj uspeh. Ko se ti take misli pojavijo, jih z vso odločnostjo, ki jo premoreš, strogo odženi. Ne dovoli, da vate zasejejo seme dvoma. Njihov namen je ravno ta, ki ga trenutno izkušaš - da jim verjameš, da začneš dvomiti vase, gojiti slaba doživljanja do sebe, raztresati ta negativna doživljanja navzven k svojim najbližjim in s tem rušiti sicer ljubeče odnose. Sedaj, ko veš, da temu glasu ni za verjeti, te čaka seveda težja pot, da se mu zoperstaviš takoj, ko ga zaslišiš. Najlažje je, da ga ostro odpodiš ali vsaj ignoriraš.

 Kot drugo: nehaj se primerjati z drugimi. Nisi druga, ti si ti. Nihče ni točno tak kot si ti. Nihče nima točno takih osebnostnih lastnosti, takih talentov, takega značaja kot ti. Si edinstvena. In kot tako te imajo neizmerno radi tako tvoji starši, brat, fant in njegova družina. Zakaj ne bi uživala v takih ljubečih odnosih, namesto da si take odnose uničuješ zaradi nesmiselnih in neresničnih dvomov, ki se jim predajaš?

 In še: o čemer razmišljaš, tudi, če se ukvarjaš in zaupaš svojim strahovom, s tem kličeš, da se bodo tudi uresničili. Prav zato je toliko bolj pomembno, da takoj prekineš s tem začaranim krogom negativnih misli o sebi. To bo vsaj prvi mesec strašno težko, saj bolj ko se boš tem mislim zoperstavljala, z večjo močjo bodo prihajale nadte. A se ne boj, si daleč močnejša od še tako morečih misli. Zmoreš daleč več. Si oseba, ki ji nobene negativne misli in doživljanja ne bodo mogla priti do živega, ko se le naučiš, kako jih ne upoštevati. Saj veš, poslovi se od njih kot od nekoga, ki ga zapuščaš.

 Namesto, da si želiš imeti osebnostne lastnosti, ki so ti pri drugih tako všeč, se raje potrudi najti svoja močna področja, tiste talente, ki jih tebi drugi zavidajo. Verjemi, da jih je kar nekaj. Postani pozorna do drugih in se v družbi osredotoči na skupno preživljanje lepih trenutkov.

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Komentarji 

 
#1 Luka Lenarčič 2014-09-27 19:13 Poskusimo z bioenergetsko terapijo?
Pošlji mi ime, priimek, sliko in pa naslov.
Bomo poskusili na daljavo.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1325-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti