| ponedeljek, 22 september 2014

Tia se sprašuje, kako odkriti svojo poklicanost.

 

Pozdravljeni!

 Sem študentka dodiplomskega študija. Zadnje čase se večkrat sprašujem, kaj je moja poklicanost, ali je to družina ali samskost. Ne čutim nekega posebnega veselja ne za eno ne za drugo. Kako to odkriti? Vem le, da bi rada bila srečna.

 Hvala za vaš odgovor.

 



Pozdravljena Tia!

 Najlepša hvala za tvoje vprašanje. Ja, prihajaš na življenjsko prelomnico, ko boš morala jasno prepoznati tvojo poklicanost, saj boš le v njej resnično srečna. Ja, prav imaš, le pravilna življenjska izbira nas osrečuje.

 To pa seveda ni ravno tako preprosto, kot se zdi. A če te prav razumem, si že do sedaj živela sama. Torej eno vrsto poti že poznaš? Zamisli si, če si srečna, kadar si čisto sama, uživaš v dejavnostih, ki jih sama počneš? Ti zadostuje družba, ki jo imaš ali si želiš imeti ob sebi nekoga, s katerim se boš učila abecede ljubezni na bolj oseben način?

 Predstavljaj si sebe čez recimo 10 ali 20 let. Kako si želiš živeti? Imaš kakšne strahove, če se odločiš ostati sama ali te je strah česa v zakonskem in družinskem življenju? Veliko na to vpliva tudi izkušnja tvoje primarne družine in seveda družbe, prijateljstev, ki si jih do sedaj imela. Se vidiš obdana z otroki, se vidiš kot ljubečo ženo in mamo?

 Če si že imela fanta, kako si se počutila, ko si bila z njim? Si komaj čakala, da se zopet vidita? Si si zamišljala, kako bi izgledalo, da bi skupaj živela?

 No, če ti povem del svoje izkušnje, sama nikoli nisem razmišljala o tem, da bi imela družino, ves čas sem bila prepričana, da bom ostala sama, česar sem bila najbolj vajena in sem v tem tudi zelo uživala, študirala, delala, potovala, tekmovala, kolikor sem želela. No, pa sem na enih od duhovnih vaj v tišini jasno razumela, da je moja življenjska pot družina. Imela sem 1001 ugovor, da to zagotovo ne drži. Veliko bojev je bilo v meni, dokler nisem jasno spoznala, da bom resnično srečna res samo, če izberem življenjsko pot, ki je od vedno zame zapisana. In ko sem se zanjo odločila, je bilo vse lažje. Sicer mi ni bilo jasno, kako se naj poročim, ker me fantje nikoli niti zanimali niso, nikoli nisem prenašala dojenčkov, sploh, če so jokali. Ampak glej, če ti je neko poslanstvo resnično zapisano v srcu, verjemi, da premoreš tudi vse potrebno, da lahko to poslanstvo osrečujoče tudi živiš. V to moraš verjeti in zaupati vase. In se v vsakem trenutku preizkušnje vedno znova na to spomniti.

 Prepričana sem, da boš tudi sama spoznala svoje poslanstvo, če ga boš le iskala z nenavezanim in ljubečim srcem v želji biti srečna in kar se da odlično svojemu poslanstvu tudi predano služiti.

Vse dobro ti želim, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1089-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti