| ponedeljek, 01 september 2014

Ko v zakonu ostane le še rutina, ko ni več čustev, intimnosti, zanimanja za potrebe drugega …

 

 

Ne vem kako iz začaranega kroga. Moj zakon je postal v nekaj letih samo na papirju in za ljudi okoli mene. Počutim se osamljeno. Intimnosti že leta ni. Poljub na usta je kar veliko. Pogovor je vedno omejen na kaj je treba narediti. Možu sem omenila kako se počutim. Kaj si želim. Občutek imam, da mu je vseeno za moje potrebe. Najraje bi zapustila vse skupaj in šla. Zadržuje me samo misel, saj vsak zakon prej ali slej pristane na istem. Vse postane neka rutina brez nežnih čustev in intimnosti. Ne vem kaj je narobe z menoj, da je odnos postal tako dolgočasen, brez čustev. Kaj lahko storim, da stanje preide vsaj približno tako, kot je bilo pred poroko in malo po njej?

 

Hvala

 

S.

 

 


 

 

 

 

Pozdravljena S.!

 

 

 

Najlepša hvala za zaupanje. Mislim, da dobršen del zakoncev doživlja zelo podobno, kar trenutno doživljate vi.

 

 

 

Sicer ne vem nekaj zelo potrebnih podatkov: Kakšen je bil vajin odnos pred zakonom? Na čem je temeljil? Sta bila zaljubljena, ko sta se odločila za skupno življenje ali sta to fazo že prerasla in se odločila za skupno pot, ko sta drug na drugem videla tako pozitivne kot negativne lastnosti? Kako sta po poroki skrbela za ohranjanje ljubečega odnosa? Kdaj ste prvič začutili, da vajin odnos postaja rutina vsakodnevnih obveznosti? Kako sta bila navajena reševati težave v odnosu? Sta si znala iskreno in zaupno povedati, kar vaju teži, sta doživela, da drug drugega slišita, razumeta in si skušata pomagati, stati v oporo?

Skratka, manjka mi precej vaših odgovorov, da bi vam lahko kaj konkretneje odgovorila, zato bom odgovorila bolj na splošno. Prvi velik problem so visoka pričakovanja obeh, za katera so mnogi prepričani, da se zgodijo kar sama od sebe, že s tem, ko skleneva vse življenje preživeti v partnerskem odnosu. Pa je to seveda daleč od resnice. Za vse je potreben trud in osebno prizadevanje. In to je dnevno garanje obeh partnerjev, dnevno razmišljanje o skupnih in osebnih ciljih vsakega ter seveda o poti za dosego teh ciljev. Mnogi si v prvih mesecih ali letih zveze izkazujejo veliko pozornosti, se obdarjajo, skrbijo za skupne dejavnosti, skupen čas - a za to je treba skrbeti ves čas zveze. Razumljivo je, da ko pridejo otroci, ti zasedejo dobršen del časa predvsem mame, ki naenkrat ne more več vse svoje ljubezni namenjati izključno možu. A tudi na to je treba moškega pripraviti in ga povabiti tudi pri skrbi za otroka v skupen delež obveznosti, tako, da si jih porazdelita. Tako je razbremenjena žena, hkrati pa tudi mož lažje razume, čemu je žena bolj utrujena in prevzema del njenih zadolžitev, da jo s tem razbremeni - s tem mož kaže svojo odgovorno ljubezen do žene. Enako je glede gospodinjskih del. Presenečena sem, ko se pogovarjam z moškimi in je mnogim pač samoumevno, da je gospodinjstvo ženina naloga. In potem jih vprašam, če se ne počutijo kot v hotelu, kjer jim tudi drugi prinesejo vse obroke na mizo, drugi jim pospravijo sobo, zlikajo perilo itd. Ja, dom ne sme nikoli postati hotel. Ravno v tem je čar partnerskega življenja, da prevzameta vsak svoje obveznosti v skupnem domu in s tem razbremenita drug drugega, hkrati pa pridobita na skupnem času.

 

Drugi problem je ravno ta, da mnogi pričakujejo, da se bodo metuljčki iz zaljubljenih trenutkov ohranili ves čas zveze. Vsi zreli ljudje vedo povedati, da je zaljubljenost le prehodno stanje, ki traja največ dve leti. In če v tem času partnerja nič ne naredita za poglobitev medsebojne ljubezni, ostane velika praznina, ko metuljčkov v trebuhu ne čutita več in ju kar naenkrat začne kup stvari pri partnerju motiti. Nekateri celo pravijo, da kar ne vedo, če je to isti človek, kot je bil tisti, v katerega so se zaljubili. Ja, seveda je isti človek, a redki svoj pravi obraz pokažejo že v obdobju spoznavanja in hoje v dvoje. Problem je seveda tudi v tem, da mnogi obdobje spoznavanja izkoristijo le za take aktivnosti, ki prav nič ne vodijo v globlje spoznavanje drugega človeka, oblikovanje iskrenega, zaupnega odnosa in seveda spoznavanju skupnih vrednot, pogledov in ciljev v življenju. V resnici je čas spoznavanja najbolj pomemben čas, saj je od tega, kako dobro sta ga dva izkoristila, odvisno, če si bosta izbrala dovolj skladnega in ljubečega partnerja za vse življenje. To pa ni hec, kajne? Prav zato sem sama začela s skupinami mladih po 25. letu, ki so šele na začetku poti, ko bodo šele začeli iskati svojega partnerja in se za eno leto najprej posvetimo njim samim, delamo na osebnostni rasti v globino in širino. Prihodnje leto pa spoznamo, na kaj vse morajo biti pozorni pri spoznavanju partnerja, kako naj izgledajo zmenki, o čem se morata čim prej pogovoriti, kakšnega partnerja naj si nikoli ne izberejo itd. Mnogi, ki so šli čez obe fazi in so sedaj že srečno poročeni mi poročajo, kako ključen del v sedanji zvezi sta pomenili prav ti dve leti in kako škoda je, da vsi mladi nimajo priložnosti iti čez tako izobraževanje. Žal so vsi osredotočeni le na predzakonske nekajmesečne priprave, to pa je daleč prepozno, da bi dva mogla ugotoviti ali njuna zveza stoji na pravih temeljih, da bo zmogla kljubovati preizkušnjam v zakonu.

 

Da se vrnem nazaj na vas. Pravite, da se počutite osamljeno. Kaj ste pričakovali na začetku vajine zveze? Koliko ste želeli, da je partner ob vas, ste želeli, da je on oseba, ki bo edina in ji boste lahko vse zaupali? To namreč ni prav. Svoje prijatelje, ki ste jih imeli že pred sklenitvijo zakona, je prav obdržati, čeprav se seveda vaši odnosi spremenijo, tudi videvate se lahko redkeje, teme pogovorov postanejo drugačne ... Vsekakor vam priporočam, da si najdete prijateljico, ki ji zaupate in se lahko z njo pogovorite, še bolje pa, da si najdete tudi svojo družbo, s katero lahko skupaj uresničujete svoje hobije. Teh priložnosti imate veliko, samo videti jih morate in seveda zbrati pogum, da se drugim približate.

 

Pravite, da intimnosti že leta ni. Intimnost je samo tista pika na i v izražanju vajine medsebojne ljubezni. Tu se morate z možem usesti in se pogovoriti. Kaj vam in kaj možu pomeni intimnost. Očitno vam pomeni več kot možu, sicer bi tudi mož to ohranjal. Kdaj se je začela intimnost med vama izgubljati? Kako jo lahko obnovita? Tu morata začeti od začetka, se najprej pogovoriti o vsem, kar je v tem času gradilo najprej nevidno, sedaj pa še kako visoko pregrado v vajinem odnosu. Premislite najprej sami, s čem ste jo sami povzročali, kaj je tisto, kar vas je pri vašem možu in njegovem odnosu do vas motilo. Ko to naredite, je čas za pogovor. Izberite dan, ko sta oba spočita, morda gresta na skupen sprehod, si privoščita izlet, kjer je vzdušje bolj sproščeno. Načnite pogovor tako, da sami naredite prvi korak. Poveste možu, da ste zadnje čase v zakonu nesrečni, ker ne čutite več tiste ljubezni, ki je med vama gorela na začetku zveze. Pogovor bo lažje stekel, če boste najprej sami povedali, katere napake ste pri sebi prepoznali, da ste jih delali, kar je negativno vplivalo na vajin odnos. S tem boste opogumili, da bo tudi mož premislil, kakšnim razvadam se je sam prepustil. In šele, ko si bosta zmogla povedati napake, ki sta jih spoznala pri sebi, je čas, da se drug drugemu opravičita in skleneta začeti znova. Potem premislita, kaj je tisto vedenje drugega, ob katerem ste najbolj začutili njegovo ljubezen do vas. To je tisto, kar pogrešate, kar pričakujete, da vam zakonec 'mora' dati, in česar se sedaj počutite oropano. Na tej točki se bo ponovno začel graditi vajin odnos. Morda vama za spodbudo lahko svetujem katero od knjig Garyja Chapmana, morda kar prvo '5 jezikov ljubezni', ki jo po možnosti skupaj prebirajta in ob njej razmišljajta, kako bi drug drugemu lahko vsak dan dokazala svojo ljubezen.

 

Sami pravite, da imate občutek, da je možu vseeno za vaše potrebe. Verjamem, da tako doživljate, a prepričana sem, da temu ni tako. Najverjetneje mož doživlja podobno, kot doživljate vi. Sprašuje se, kje je tisto čudovito dekle, ob kateri se je počutil tako srečnega in izpopolnjenega. Zakaj se je to dekle tako spremenilo? Zakaj nič več ni ...? Zakaj mu več na isti način ne pokaže svoje ljubezni? Zakaj mu ne pove, da ga ljubi in da je vesela, da sta skupaj? Zakaj ni tako pozorna do njega, kot na začetku? Zakaj ga ne pričaka več s svojim poljubom in objemom? Zakaj kar naenkrat samo od njega nekaj pričakuje? Sam pa se ne znajde in ne ve kako začeti ponovno obujati svojo ljubezen do vas. Razmislite, če se v njem porajajo ista vprašanja in samo nima poguma začeti. Nima poguma narediti prvega koraka? Ali pa nima volje? Skratka, v primernem trenutku, ko bosta oba dovolj umirjena, ga primite za roki, poglejte v obraz, najprej povejte, da ga imate radi in potem vprašajte, kako se počuti ob vas? Kako doživlja vajin odnos? Kaj pogreša? Iz teh odgovorov boste razumeli tisto, na čemer morata oba delati. Vedite pa, da ženske ravno zato, ker smo bolj čustvene in občutljive na odnose, dosti prej zaznamo, kdaj nek odnos ni več tak, kot bi moral biti in zmoremo tudi veliko hitreje potreben pogum, da spregovorimo o tem, kar nas moti, in moč, da nekaj pri sebi izboljšamo. Moški so večinoma pri odnosih dosti bolj zadržani, prej se sprijaznijo, da je pač drugače, kasneje zmorejo potreben pogum in moč, da nekaj spremenijo. Zato potrebujejo več spodbude - to pa je vaša naloga.

 

Zelo se motite, ko pravite, da itak vsak zakon pristane slej ali prej na tem, kot je vaša izkušnja. To se zgodi le v primeru, ko partnerja prav nič ne delata za vsakodnevno obnovo ljubezenskega odnosa v zakonu. Če te motivacije in konkretnih del ni, potem začne seveda vsak odnos toniti in je obsojen na životarjenje in pogubo. Žal pa se res mnogi tega zavedo šele, ko so v odnosu, kjer se doživljajo vse bolj nesrečne, tako kot to trenutno doživljate vi. Prav zato morate čim prej obuditi vse tisto, kar sami veste, da je prva leta gradilo vajino zvezo. S čim ste lahko osrečili moža, izvabili njegov nasmeh, si 'prislužili' njegov ljubeč objem in poljub? No, prav za to se zavestno odločite in cel mesec delajte, če bo vaš mož na to reagiral ali ne. Pokažite, da ste pripravljeni ljubiti prvi, pokažite, da premorete moč, da premagate vse, kar vas trenutno na njem in v vajinem odnosu moti.

 

To so zaenkrat najboljši splošni nasveti, ki vam jih lahko dam, če pa želite, se lahko v okviru MIC-ove svetovalnice dogovorimo tudi za pogovor, še najbolje skupaj z možem.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1381-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti