Jerneja T. | nedelja, 31 avgust 2014

Že dobra dva meseca minevata odkar sem sedla na letalo in odletela čez lužo. Hostel v majhnem mestecu v Koloradu je postal moj novi dom, družinski adrenalinski park na vrhu hriba moje novo delovno mesto, sostanovalci z vsega sveta pa moja nova ameriška družina. 

Prvič v ZDA! Mešani občutki ob urejanju kupov papirjev, vize, kupovanje letalske karte, strah ob odkrivanju neznanega, strah, kako se bom znašla v tujini, kako bo toliko časa stran od domačih … Na drugi strani pa veselo pričakovanje, počitnice v tuji državi, spoznavanje novih ljudi, radovednost, ali je res tako, kot kažejo v hollywoodskih filmih. Do prvega cilja naju je ločilo čez 4000 milj in 15 ur letenja. Letališče v Denverju naju je s prijateljico pričakalo in obdarilo z lepim razgledom na koloradske gore. Ker sva prispeli zvečer, avtobusni prevoz pa imeli komaj zjutraj, sva noč preživeli kar v letališki kapeli. Udobna preproga in 10 zapovedi na steni sta se nama dajali vtis varnega zatočišča. Naslednje jutro sva se odpeljali proti drugemu, končnemu cilju. To je bil Glenwood Springs, majhno mestece na zahodu Kolorada. Mestece leži na 1756 m višine, skozenj pa teče reka Colorado. Ima naravni toplotni vrelec, ki so ga spremenili v toplice, predvsem pa nešteto čudovitih pohodniških poti, ki jih z veseljem prehodi vsak ljubitelj narave. Ob pohajkovanju ti družbo delajo komarji, kakšna klopotača se najde tu in tam, če imaš »srečo«, srečaš kakšno gorsko kozo, medveda, pumo ali losa. Midve sva v naravnem okolju zaenkrat videli le losa, ki pa je vsekakor mogočna žival. Nekateri čakajo celo življenje, da bi ga videli, drugi ga vidimo v prvem tednu bivanja v Ameriki …  V bližini Glenwood Springsa je mesto Aspen, znano predvsem po mondernih smučiščih, kar prinaša zasoljene cene po celi dolini. Ljudje živijo v montažnih hišicah, njihove verande pa so čez celo leto okrašene kot naše v božičnem času. To je torej moj novi dom, ki, če odšteješ vročino, suho zemljo in rdeče skale, malce spominja na Slovenijo. 

Image
Foto: Jerneja Tratnik

Ko si deliš dom še z dvajsetimi ljudmi iz vsega sveta …

Življenje v hostlu je zagotovo posebna izkušnja. Kotiček zase in za svoj ljubi mir težko najdem, saj si sobo delim še z desetimi dekleti, v hiši pa nas stanuje čez 20. Skupno kuhanje nacionalnih specialitet, učenje kitajskih pesmic, spoznavanje različnih kultur in običajev, so izkušnje, ki pa ostanejo za vedno in odtehtajo tudi kakšno slabo plat. Besede svetovne popotnice, ki je par dni bivala v hostlu, so se me še posebno dotaknile. »Pri potovanju so pomembni odnosi. Ne toliko stvari, ki si jih videl in doživel, ampak odnosi, ki si jih vzpostavljal na poti.« In to je zagotovo del, ki ga pri bivanju v hostlu ne izpustiš. Prijatelj iz Srbije je rekel, da je to njegova priprava na »real life«. Kuhaj sam, peri sam, delaj 50 ur tedensko in poskušaj ostati ob vsem tem še dobre volje in prihraniti nekaj energije za družinsko življenje. Poleg prebivalcev iz Rusije, Belorusije, Kazahstana, Kitajske, Ukrajine, Srbije, Bosne, Uzbekistana, Turčije in Slovenije nam družbo dela še nekaj domačinov, ki so si svoj dom ustvarili kar tu. Tu je gospa, kličemo jo kar »mama«, ki jo je življenje še posebno zaznamovalo. Premagala je boj z odvisnostjo od drog, prebolela raka, ločitev, pred kratkim pa še zapustila novega partnerja in njegovo družino po desetih letih. Njena največja ljubezen so njeni trije otroci, ki pa jih lahko zaradi visokih stroškov letenja obišče le enkrat letno. Hostel je zanjo drugi dom, skrb za vse nas pa nova življenjska priložnost, njeno »zdravljenje« za vse hude pretekle izkušnje. Tu je še par hišnih hipijev, ki redno kadijo travo, živijo od socialne pomoči in občasnih gospodarskih del. Preden sem jih spoznala sem bila polna predsodkov, a ko z njimi živiš, ugotoviš, da so tako dobrosrčni in polni ljubezni, vsakdo pa ima za sabo zanimivo življenjsko zgodbo. Tu je še nekaj mladih Američanov, ki so že pri rosnih 17 - ih odšli od doma in si delo poiskali v tem mirnem kraju.  22 – letnik, ki je bil že poročen, a je že ločen, že 5 let živi na svojem, je prepotoval celo Severno Ameriko, ima svoj mini van, denar služi s trgovanjem, v preteklosti tudi z ilegalnim, kar ga je stalo 6 mesecev zapora. Njegova življenjska vizija je potovati in ustvarjati glasbo.

Na obisk velikokrat pride tudi sosed, ki mi s ponosom kaže svoje brazgotine: »Moj oče je bil marinec in me je vedno vzgajal v borbenem duhu. Tukaj me je ustrelila bivša žena in to s pištolo, ki sem ji jo jaz podaril. K sreči je bila to le bolj igračka in sem si metek kar sam ven izpulil. Tukaj me je zabodla skupina Mehičanov, bil sem ob nepravem času na nepravem mestu. Tale je nastala po pretepu s skupino Srbov, ki so prišli v mesto in smo skupaj pili v baru. «. Zgodbe, ki jih piše življenje …

Image
Foto: Jerneja Tratnik

Making people smile!

Slogan moje poletne službe. Ker se brez denarja ne pride daleč, sem si poletno delo poiskala v majhnem zabaviščnem parku na vrhu hriba nad mestom. Vsak dan se v službo odpeljemo z gondolo, kjer ljudem, skupaj z ekipo zaposlenih, poskušamo pričarati nepozaben dan, poln smeha in zabave. Pritiskanje gumbov, ki požene vlakec smrti ali gromozansko gugalnico čez prepad zna biti utrujajoče, vsekakor pa vsakodnevno srečevanje ljudi iz vsega sveta in ček vsake 14 dni poplača kaplje znoja. Zanimivo je videti Amišinje, ki se v značilnih dolgih krilih sprehajajo po parku in njihove bradate može z naramnicami in pletenimi hlačami, mlade ameriške družine s 6 otroki, od teh je najmanj eden posvojen iz Afrike, Mehičane, ki ne govorijo angleško, pa tudi Slovence smo že našli. Delo je tu veliko lažje najti kot pri nas doma, tudi plače so višje, vendar … Na primer, rentgensko slikanje modrostnega zoba stane 300 $, operacija le tega pa 700 $. Če resno zboliš, so cene še veliko bolj zasoljene. Študentje si po končani srednji šoli velikokrat vzamejo leto pavze preden gredo študirati, v tem letu pa delajo, da zaslužijo vsaj za prvo leto študija. Cene študija se tu vrstijo od 700 $ na leto, za malo kvalitetnejše šolanje pa tudi 20.000 $ in več.

Tako drugače.

Hrana. Uf, kje je babičina jota, kje so žganci, potica, goveja juha … Kje je smetana za kuhanje, kvas, kava?! Vse instant, vse presladko in preslano. Sestavin, da nekaj skuhaš sam, skoraj ne najdeš. Imajo pa odličen sladoled, včasih se prileže tudi kakšen dober »dunat«. Vsekakor pa evropska kulinarika ni brez razloga tako zelo cenjena.

Odhod od doma. Kot sem že omenila, študij stane veliko denarja, starši začnejo za študij otrok varčevati takoj po njihovem rojstvu. Tako se večinoma pri rosnih 17 – ih letih mladi (še posebno tisti iz manjših krajev), odpravijo na drug konec ZDA, kjer živijo v študentskih naseljih, študirajo, delajo. Če ne študirajo, vseeno gredo od doma, se preselijo s »cimri« v manjša stanovanja in začnejo že zelo mladi delati. Domov se vračajo za večje praznike. Službe ni tako težko najti, sploh ne v Koloradu, težje pa jo najdeš npr. v Kaliforniji. Živeti pri starših, ko si čez 20 let, je za Američane že skoraj sramotno, saj si tako popolnoma odvisen od njih in ne moreš početi, kar si sam zaželiš.

Poroči se mlad. Američani se radi poročajo mladi. Spontane odločitve za poroko v Las Vegasu in skupno življenje po parih mesecih zmenkov so tu kar pogosta praksa, 16 letnice, ki zanosijo ob nezaščitenem spolnem odnosu, pa tudi nič nenavadnega. Zakon traja na žalost velikokrat le par let, tako da so tu večinoma ljudje poročeni najmanj 2x v svojem življenju. Tu najverjetneje najbolj trpijo otroci, ki največkrat romajo od enega starša do drugega, brez zavedanja, kje je njihov pravi dom. Krog se ponavlja tako, da se nove generacije spet mlade in brez premisleka poročajo, imajo otroke, nove partnerje itd. Mogoče tudi zaradi tega Američani niso tako zelo navezani na svoj dom, na svojo hišo in okolje in se zato lažje in pogosteje selijo. 

Image
Foto: Jerneja Tratnik

Potovanje in odhod iz varne cone udobja domače države zagotovo pusti poseben pečat. Vse tisto, kar imaš doma, ti z leti postane preveč poznano in nezanimivo, stvari preveč samoumevne in sanje visoko leteče. Vsak, ki ga srečaš na poti, nosi svojo zgodbo in kot človeka z zgodbo te poskušajo spoštovati in imeti radi na svoj način tudi ostali. Vsakemu, ki ga srečaš in se nanj navežeš, podeliš košček srca in težko se je posloviti. A ko se posloviš, si obljubiš, da se zopet srečaš. In potem hrepeniš, hrepeniš po Avsenikovi Golici, praženem krompirju in prelepi Sloveniji, ki je v srce naredila pregloboko brazdo, da bi se kadarkoli zacelila.

 

Zadnja sprememba: nedelja, 31 avgust 2014
(14 glasov)

Komentarji 

 
#5 occhiali oakley 2015-08-11 09:59 Unquestionably consider that which you said. Your favourite reason appeared to be on the net the easiest factor to
keep in mind of. I say to you, I definitely get irked
while folks think about concerns that they just do not recognise about.
You controlled to hit the nail upon the top and also defined out the whole thing with
no need side-effects , people can take a signal. Will probably be back to get more.
Thanks
Citat
 
 
#4 perfect garcinia 2015-07-14 10:15 I'm gone to convey my little brother, that he should
also go to see this webpage on regular basis to obtain updated from latest news.
Citat
 
 
#3 Miranda Lambert Diet 2015-02-26 14:32 Great web site. A lot of helpful info here. I'm sending it to
a few friends ans also sharing in delicious. And obviously,
thanks on your effort!
Citat
 
 
#2 Miranda Lambert 2015-02-26 09:25 There is definately a lot to know about this topic. I really like
all of the points you've made.
Citat
 
 
#1 forskolin Fuel 2014-09-17 05:33 To attain optimal digestive function you must increase your metabolism to provide
energy for assimilation and absorption. The good news is metabolic
slowdown doesn’t have to happen. For more
FREE quality weight loss articles visit: Source: plans.
Review my web site … forskolin Fuel: http://www.alittlelondonwedding.com/2012/08/london-wedding-spot-william-clarke.html
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3154-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti