| sobota, 23 avgust 2014

Zrela ženska se v odnosu, v katerem trenutno živi, spopada z vprašanji, kot so: Se moram resnično bati prihodnosti in naslednje opitosti? Kako naj si pomagam? Kako naj pomagam njemu, da se spremeni? Svetovalka ji odgovarja …

 

Znašla sem se v situaciji, ko ne vem več kaj je prav in kaj ni.

V prvem odnosu s fantom in kasneje možem nisem bila deležna izkazovanja ljubezni... Imel me je rad, vendar pa do mene ni bil pozoren niti malo, v družbi kot da me ni zraven... Na splošno sem bila toliko, da sem bila pač tam pa kjerkoli že, v družbi ali doma. Kar so rekli njegovi starši, tako je bilo, jaz pa vedno na drugem mestu. Vse se je pa še poslabšalo, ko sva se poročila. Bil je moj prvi in zdi se mi, da sem z njim nekako »pobegnila« od doma. Rodila sem tudi dva otroka, pri 30 pa potem nekako odprla oči in odšla, skupaj z otrokoma. Da sem zmogla oditi sem prej spoznala drugega moškega. Želela sem biti z njim. Danes vem, da vztrajanje z možem ni bilo ok, postala sem drugačna oseba... Vesela in zgovorna. Vendar pa imam drugo težavo, zaradi katere vam pišem… To pa je ta drugi moški… Ko sva se spoznavala nikoli ni kazal znakov ljubosumja, vse je bilo prelepo. Po 2 mesecih skupnega partnerstva je seveda za mojim hrbtom prebral en mail … Zmotilo me je precej, da je šel v moj telefon, računalnik... Vendar ok, nisem ničesar skrivala in če se je moral v nekaj prepričati, prav... Sem si predstavljala, da se bo prepričal in bo ok. Vendar pa doživljam vse drugo kot to... Neprestano gleda v moj telefon, me opozarja, kam gledam (najde osebe, ki jih jaz po njegovem gledam, pa vendar sama vem da ni tako), v družbi drugih moških je živčen, kar opazim... Potem pa se tudi sama počutim zelo nesproščeno. Vse to se dogaja že eno leto... Nekajkrat sem že prekinila z njim, pa me je vedno prepričal v kontra, da tega ne bo več naredil, da me neskončno ljubi, da sem mu vse, da ima samo mene. Na splošno je dober in ljubeč do mene, vse drugo česar sem bila navajena prej. Ljubeč je tudi do mojih otrok, otroka ga imata rada. Vendar pa se kregava tudi vpričo otrok, čeprav sem ga prosila, naj se zadrži ko sta otroka zraven. Pa se ne more. Ne neha in ne neha, spravi me čisto ob živce. Ne znam povedat.... Prvič, ko je popil preveč alkohola, me je grdo besedno napadel, tako zelo, da sem se ustrašila, da me bo udaril...

Ne morete razumeti kako šokirana sem bila. Pa sem si v tistem trenutku obljubila, da mi tega ne bo več počel in da ga bom zapustila... In sem ga... Pa me je spet prepričal... Z nežnostjo, pozornostjo itd... Do mene se ves čas obnaša tako lepo in umirjeno, moji domači ga imajo za princa, kot da boljšega ne bom našla... Začaran krog... Sama pa na trenutke ga prav sovražim... Ko opazim, da je bil v mojem telefonu... Ufff... To me poniža... Vedno znova govori, da mi zaupa, potem pa obrnem hrbet pa ponovno špijunira...

Sedaj ne vem več kako naprej.... Ko je normalno, je ljubeč in skrben, za otroka skrbi kot za svoja, doma mu ni nič tuje postoriti, vse je lepo in prav. Vmes pa se prepleta ljubosumje in nezaupanje in ne vem če še kaj drugega? Je normalno njegovo obnašanje v opitem stanju? Se moram resnično bati prihodnosti in naslednje opitosti? Ne vem več... Ne vem tudi ali je z menoj že kaj narobe, je načeta moja samozavest? Kaj naj storim... Kako naj si pomagam? Kako naj pomagam njemu, če ima smisel, je možno, da se spremeni, glede na vse kar počne/je počel? Se res tako boji zame... Me ima tako zelo rad? Kaj pa je z menoj, da to prenašam? V prvi vezi sem držala 14 let, sedaj ta nova veza teče že drugo leto... Upam, da sem dovolj opisala odnos, da mi boste lahko svetovali kaj bo najbolje (tokrat) zame. Najlepša hvala.

 

 

 

Pozdravljeni!

Najprej najlepša hvala za pismo, za zaupanje. Zapisali ste z upanjem, da se lahko kaj spremeni na bolje. Seveda se lahko in vi ste glavni igralec v tej dogodivščini življenja.

Nisem čisto prepričana, da veste, kaj je prava, zrela ljubezen, ki dva povezuje v srečni zakonski zvezi. Ko ste napisali 'imel me je rad, vendar pa do mene ni bil pozoren niti malo', ne vem, kako ste torej doživljali, da vas ima rad. Če ste nekomu zares pri srcu, želi biti ob vas, ko vam je prijetno in ko vam je težko. Z veseljem počne stvari, ki so vam všeč, prijetne. Vsaki ženski godi pozornost in čeprav je mnogi moški niso bili vajeni dajati (prejemati si jo seveda vsak želi), se mora potruditi zavoljo ljubljene osebe. Če ste njegovo nepozornost doživljali že pred zakonom, je torej moral biti v vas nek drug, močan razlog za vašo odločitev za partnersko življenje... Očitno vaša motivacija po odhodu iz matične družine...

Spoznali ste sicer ljubečega moškega, ob katerem ste se v mnogočem spremenili na bolje, kot pišete. Vendar ste kmalu spoznali, da je bolno ljubosumen. Seveda tudi to ni lastnost, ki omogoča srečno partnersko zvezo. Pravzaprav jo obojestransko razdira. Opravičeno se sprašujete, kako naprej. No, zveza je možna, če partner prepozna svojo bolestno ljubosumnost, razume, da s tem uničuje zvezo in ima zato motivacijo, da se jo enkrat za vselej reši. Če na to partner ni pripravljen, se boste morali odločiti ali ste pripravljeni v za vas in otroka tako destruktivni zvezi ostati ali zmorete ponovno iskati moškega, ki je osebnostno zrel za partnersko zvezo, po kateri toliko hrepenite. Sam od sebe se partner ne bo spremenil, četudi mu je še toliko žal in obljublja, da se bo spremenil.

Ne, ljubosumje ni znak, da te ima nekdo rad, temveč, da si te nekdo prilašča, jemlje za svojo lastnino. Ljudje smo svobodna bitja in tudi v zakonu mora biti določena osebna svoboda vsakega partnerja ohranjena, sicer partnerstvo razpade. Kdor si partnerstvo predstavlja kot zvezo dveh, ki ves čas gledata samo drug v drugega in samo drug z drugim preživljata ves čas, ima popolnoma napačno predstavo. Vsa prijateljstva in drugi odnosi, tudi dejavnosti, konjički, ki jih je nekdo imel pred vstopom v partnersko zvezo se lahko obdržijo, celo nujno je, da se vsaj za posameznika pomemben del le-teh obdrži, a definitivno zavzame manjši delež časa, v primerjavi s časom, ko je bil nekdo še samski.

Sreča pri vas je, da ste ohranili zrelo predstavo o tem, kar je prav, da pravilno prepoznavate, kar gre v zvezi narobe in se sprašujete, kako lahko pomagate in ali ima ta zveza prihodnost ali ne. Po dveh izkušnjah, ki jih imate, je zagotovo težko še tretjič poskusiti in začeti od začetka. A zaupajte, da si zaslužite ljubečega moškega, ki vas bo znal ljubiti in spoštovati, kot si zaslužite, tudi zavoljo odraščajočih otrok, katerima je zveza, v kateri odraščata, model za njuno bodočo partnersko zvezo. Prepričana sem, da se boste pravilno odločili. Kadar boste v precepu ali vam bo zmanjkovalo lastnih moči za preizkušnje, se pa nemudoma zopet oglasite.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1069-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti